Dogodek pri Mercator centru v Šiški

Minilo je že skoraj deset dni od sejemskega dogodka pred Mercator centrom v Šiški. Bilo je v soboto 10. maja 2014. Že v jutranjih urah smo se začeli nastavljati soncu in čakati, da se bo usula množica radovednežev, ki jih bo zanimalo, kaj jim želimo pokazati in povedati v zvezi z jadranjem. Z dobrimi nameni se nas je nekaj članov angažiralo za to akcijo. Janko Lah in Miro Kranjc, ki sta se z četrtno skupnostjo Dravlje dogovorila za skupen nastop. Z njihovim športnim društvom smo si delili stojnico, na katero smo obesili zastavo JKO in eno kapo, razstavili smo papirnate materiale in razkazovali na deski pripravljene raznovrstne privezne bitve z vrvmi, majhnih dimenzij. Da je bilo to lično pripravljeno, se je potrudil Miro Kranjc. Janko Lah je spesnil tekste, da je Lado stiskal letake z informacijami o našem klubu in pristopne izjave. Boris je prinesel računalnik, da bi razkazoval posnetke iz različnih dogodkov na morju. In tako sva bila na mestu dogodka od  jutranjih ur dalje našpičena in pripravljena na pogovore z ljudmi, Boris Smirnov in Lado Brence. Ob stojnici, ki je stala na zelenici in manjši vzpetinici med Celovško in parkiriščem, smo pričakovali radovedneže pa jih ni bilo od nikjer. Seveda, saj je bil dan lep in ljudje so verjetno izkoristili sonce kje drugje. Na primer dogodek, Pohod – Pot ob žici in Tek trojk je naredil svoje in tako se pri nas ni nič dogajalo. Do trinajste ure smo se nekoliko družili z predstavniki četrtne skupnosti Dravlje in dvema posameznikoma. Po trinajsti uri, je » službo » nastopil Silvo Pivk. Ker se tudi v popoldanskem času ni zanimanje povečalo, je Silvo sam prevzel pobudo in v okolici opravil nekaj razgovorov. Če bo v sled tega prispela kakšna pristopna izjava, bomo pa še videli.

Pa drugič več sreče.

Lado Brence

JK Odisej predstavitev Slika Merkator 1 Slika Merkator 2

Izlet na 609 m visoki Sabotin nad Novo Gorico

Po Odisejevem letnem planu izletov v hribe, je bila hoja na 609 m visoki Sabotin, ki se dviga nad Staro in Novo Gorico oziroma Solkanom, predvidena že sredi februarja. Ker pa vremenske razmere niso bile idealne, nam je realizacija tega izleta uspela šele v soboto 8. marca 2014. Ni nas bilo veliko. Nekaj pa le. Nama z Ljubico so se pridružili Boris Smirnov z ženo, njuna dva vnuka in nepogrešljiva prijazna psica Bela. Ujeli smo lepo vreme, kar se vidi tudi na slikah, ob katerih si preberite kratke pripovedi.

Prvi dve sliki (1 in 2), smo naredili že ob cesti, kjer smo na parkirišču, ki je približno 100 m nad Sočo, parkirali vozila.

slika 1

slika 2

Že s tega mesta je zanimiv pogled čez goriško proti Trstelju in kraškemu gričevju, ki je nad Mirnom, Volčjo Drago, Dornberkom in drugimi Vipavskimi kraji. Na dveh slikah se vidi, da smo v pričakovanjih, kaj zanimivega bomo ta dan doživeli, izvedeli in videli.

Nekoliko višje nad parkiriščem smo se zapodili med podrastje in po kamniti poti počasi lezli navkreber. Sproti smo si ogledovali Gorško pokrajino in Sočo, katero se vidi nekaj časa, preden izgine za hribčki, ki se še dvigajo pred Tržaškim zalivom.

slika 3

In tako smo prišli do znane planote, saj je bil na njej nekajkrat spremenjen napis Naš Tito. Bile so samo sledi. (Po zadnjih informacijah, so ga ponovno obnovili)

Do druge znamenitosti smo prišli nekaj minut kasneje, na  535 m visoki vrh Sv. Valentina. S klikom na to povezavo preberite, kaj je na tem mestu posebnega.

Na sliki 4, se v ozadju vidi romarska cerkev Sveta Gora, spodaj pa teče Soča.

slika 4

Tudi na siki 5 je v ozadju Sveta Gora, za njo pa naše Alpe.

slika 5

Na sliki 6 se med Sabotinom in nasprotnim hribom vidi Soča, v ozadju pa Krn.

slika 6

Na sliki 7 se vidi orientacijsko znamenje, na višini 609 m, da lažje najdeš pomembnejše kraje.

slika 7

Ker po vrhu Sabotina teče meja med Italijo in Slovenijo, so še vedno vidni sledovi in znamenja kot so kamni, ki določajo mejo in stražarnice. Vidno na sliki 8. In ne samo to. Prisotni so bili tudi Italijanski vojaki opremljeni v kompletno opremo iz časov prve svetovne vojne. Zanimiv pogled nanje.

slika 8

Po vrhu Sabotina smo odšli naprej proti bivši vojaški karavli, kjer je tudi planinski dom. Med potjo smo videli veliko strelskih jarkov in nekaj jam, ki so bile izdolbene v skale.

Na siki 9, uprt pogled Italijanskih vojakov v naše hribovje. Ha, kot da jih še vedno mika.

slika 9

Slika 10, tudi Smirnove nekaj mika, hm, da bi šli naprej.

slika 10

Ja, seveda smo šli naprej in prišli do stare karavle, ki stoji ob planinskem domu. V obeh objektih je na voljo gostinska ponudba. V karavli pa je tudi muzej iz prve svetovne vojne z zbirko artiklov, ki so jih nabrali na področju Soške fronte. In da je bila zbirka popolna, smo naleteli še na vojake Avstrijske vojske iz prve svetovne vojne. Slika 11.

slika 11

Ker smo nekaj zanimivosti iz pol pretekle zgodovine in iz 14 stoletja ta dan že zvedeli in videli, smo si v restavraciji privoščili slastno avtohtono hrano. MMM. Ko smo pojedli, je dišalo po še. Kdaj drugič, če pridemo ponovno.

Za ogled so nam ostale še velike kaverne, kjer je v tistem času vojska bivala. Ta del pa ni prijeten, ker se nahaja globoko v skalah, ki so hladne, vlažne in neprijazne. In smo jo kar hitro pobrisali. Tako se nam je ta dan bližal koncu, le do avtov smo morali še priti. To je pa že drugo poglavje.

Še odgovor na vprašanje, kaj so tam počeli ljudje oblečeni v takratne uniforme Italijanske in Avstrijske vojske. Snemali za film in obujali spomine.

Toliko o tem izletu.

Celoten album slik

Naslednji je predviden za:

Sobota 31. 5.  2014, Dobrča žig

Izhodišče in vrnitev Tržič

Povezava za ogled http://www.hribi.net/gora/dobrca/3/129

Dobimo se ob 0745 na parkirnem prostoru Merkurja ob Celovški v Šentvidu nasproti gostilne Jelen. Odhod vseh prijavljenih in neprijavljenih bo točno ob 0800.

Druge potrebne informacije si bomo izmenjali pred odhodom.

Za popestritev dneva: bomo izbrali kasneje.

Kosilo: v koči na Dobrči, ki slovi po dobri hrani in obilnih obrokih

Povratne informacije o vaši udeležbi pričakujem na e-naslovu [email protected] ali na gsm 041 652 648. V primeru, da bo vremenska napoved neprimerna, vas bom  o morebitni odpovedi  dva dni pred predvidenim dogodkom obvestil po e-pošti. Dogodka se bomo udeležili na lastno željo, v lastni režiji in na lastno odgovornost. Da boste primerno pripravljeni predlagam, da upoštevajte na tej povezavi navodila in nasvete

Jadralski in hribovski pozdrav.

Lado Brence
tel.: 01/ 28 01 620
GSM 041 652 648 ali e-pošta [email protected]

Na Krk… v gojzerjih 22.-.23.02.2014

Najbrž je to, da je otok Krk »tako blizu« obenem tudi vzrok, da je »tako daleč«. Marskdo izmed nas zna več povedati o Visu, Lastovu ali Hvaru kot o Krku.

Zato smo se z veseljem odzvali povabilu Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Bazovica iz Reke, naj se udeležimo izleta po hribih v okolici Baške.

Odziv je bil tako velik, da je samo iz Ljubljane izletnikov bilo več kot za en avtobus! Na koncu se je zbrala več kot stoglava množica. Nekaterim se nam je zdela nekaj urna vožnja zjutraj na Krk in zopet zvečer nekaj urna nazaj v Ljubljano – preveč za samo nekaj ur na Krku. Zato smo se nekaj Odisejevcev in prijateljev na ta izlet odpravili že v soboto zjutraj.

Kljub temu, da je vremenska napoved za soboto bila »močan dež«, nas to v naši nameri ni ustavilo.  Zastavili smo si načrt, da si na Krku ogledamo še nekaj znamenitosti.

Na pot smo se napotili z avtomobili. Naš prvi cilj je bilo majno mestece Klimno na severovzhodi obali Krka. Ko se mestecu Klimno približamo s severa, je na obali, tik pred Klimnom, mestece Soline. V predromanskih časih so tukaj bile soline. Plitev zaliv, na katerega koncu leži mestece Soline, je danes znan po  zdravilnem blatu, s katerim zdravijo kostne bolezni.

Močan dež je preprečil podroben ogled Klimna, zato smo se kmalu napotili naprej. Naslednji clj je bilo mesto Vrbnik.  V zaledju mesta je plodna ravnca z vinogradi, iz katerih prihaja znamenito vino Vrbnička žlahtina. Vrbničane je močna burja prepričala, naj se raje ukvarjajo z vinogradništvom kot z ribarjenjem.

Mesto leži na vzpetini nad morjem. V mesto smo vstoplili skozi Dverčić, majhna vratca, ki so pred nekaj stoletji bila nočni vhod v mesto

Dverčić

Slika 1  Dverčić

Zaradi močnega naliva so vse s kamnitimi ploščami tlakovane potke bile prej potočki kot potke. Previdno smo gazili dva prsta globoko deževnico in si vseeno privoščili sprehod po starem mestu. Cilj sprehoda je bila hoja skozi Klančić, najožjo ulico v Evropi, ki je široka le 43cm. Menda se v tej ulici nikoli nihče še ni zagozdil…

Klančić

Slika 2: Klančić

Sprehod po Vrbniku nam je vsem dodobra razmočil čevlje. Z bolj-ali-manj hladnimi nogami smo se vsedli v avto in napotili v Punat.

Dež je počasi ponehal. V Puntu nas  je čakal Toni, ki nas je s svojo ladjico popeljal na otoček Košljun. Na otočku je frančiškanski samostan, ki ima več kot tisočletno zgodovino. Toni nas je popeljal skozi za javnost odprte prostore (cerkev, dvorišče,  križna pot…).

Klošter

Slika 3: Klošter

Zanimiv podatek je, da na tem otočku raste zelo veliko število različnih vrst rastlin. Le nekaj hektarjev veliko otoček jih premore 540 vrst rastlin in gob, kar je skoraj polovica števila rastlin in gob, ki jih premore Velika Britanija.

Košljun

Slika 4:  Košljun

Ta čas je izza oblakov pokukalo sonce. Z ladjico smo naredili kratko vožnjo po Puntarskem zalivu. Dan se je prevesil v popoldan in zato je bilo treba pokrbeti za želodce in hladne noge.

2342

Slika 5:  Ognjišče

Med tem, ko smo čakali na kosilo, nam je kamin v gostilni poglrel mokre in mrzle noge. Šurlice (testenina, značlilna za Krk) in hobotnica s krompirjem so pri polnjenju želodcev odlično opravili svojo vlogo.

V Baški nas je čakal penzion Lucija. Tople sobe, prijetna dnevna soba, na mizi steklenice z žganjem… Zadostno število argumentov, da se po tem, ko smo se preoblekli, nismo premaknili nikamor več. Večer je minil v klepetu in smehu.

Naslednji dan je pred nami bil pohod. Žal, zaradi zamude avtobusa iz Ljubljane je pohod začel z dobro uro zamude. Ker je teren, po katerem bo potekal pohod, izrazito kamnit, so planinski čevlji sodili v obvezno opremo.

Razdelili smo se v dve skupini. Skupina A se je podala na trinajst-kilometrski pohod:  čez rt Rebica na trinajst kilometrov dolgo brezpotje ob morju v Velo luko.  Odisejevo zastavico je s seboj nosila ena udeleženka izleta.

IMG_3996

Slika 6: Odisejevci v skupini A

Skupina B je bila zelo množična in je ubrala po kilometrih dosti krajšo, nekateri so celo rekli »sprehajalno« pot. Tej skupini smo se pridružili štirje Odisejevci.

IMG_2368

Slika 7: Odisejevci v skupini B

Najprej čez 220m/nm visoko sedlo, mimo mrgarjev Ljubimer proti rtu in svetilniku Škuljica v Senjskih vrtih.

IMG_2358

Slika 8: Navkreber

Mnogi smo prvič v življenju videli mrgare. To so s kamnitimi suhozidi omejeni prostori, namenjeni delu z ovcami. Prostori so namenjeni zbiranju, striženju, štetju, ločevanju, zdravljenju, označevanju… na sploh pastirskem delu z ovcami. Kot zanmivost smo slišali podatek, da se podobnih pastirskh prijemov (s suhozidi) poslužujejo le še na Irskem.

IMG_2366

Slika 9: Mrgari

Spustili smo se do morske obale, do Senjskih vrat. V s soncem obsjanem zalivu v zavetju  smo se z veseljem prepustili kratkem »martinčkanju«.

IMG_2385

Slika 10: Martinčkanje

Sledil je še kratek sprehod do svetilnika Škuljica. To je bil krajnja točka našega izleta.

IMG_2390

Slika 11:  Svetilnik Škuljica

Na poti nazaj smo se mimogred povzpeli na razgledno točko Bag (185m/nm) in se nato spustili do Baške. Burja nas je ves čas hladila, zato so bunde in kape odigrale svojo vlogo. A je v primerjavi z burjo, kakršna tukaj zna pihati, to bila le sapica…

IMG_GPS

Slika 11: GPS Prehojena pot

Sledilo je še kosilo in nekaj druženja, ki se je zaradi poti, ki nas je čakala, moralo žel prehitro zaključiti.

Pred nami je bila večernja pot domov. Večina nas je bila mnenja, da pri planiranju naslednjih izletov med vikendi Krk nikakor ne smemo prezreti…

Po spominih napisal

Zlatko

Marca 2014

Letni plan za izlete v hribe za člane JKO za leto 2014

  • Sobota 22. 2. 2014, Sabotin

Dobimo se ob 0745 pri dolgem mostu na Viču, na končni avtobusni postaji št 6. Postaja, ki je bližja železniški progi s katere avtobus  odpelje v center mesta.  Odhod vseh prijavljenih in neprijavljenih bo točno ob 0800.

Hoja: Izhodišče in vrnitev: Nova Gorica -Takoj za Solkanom v smeri Anhovega je most čez Sočo. Zapelješ na desni breg, se pelješ še približno 500 m do drugega ovinka, kjer je parkirišče in izhodiščna točka za na Sabotin. Tukaj pa pot pod noge. V obe smeri bo hoje za okoli tri ure. Ogled 1-2 uri in uro za hrano. Torej bomo pri vozilih ponovno okoli 15 ure.

Povezavi za podrobnejši ogled http://www.hribi.net/gora/sabotin/26/541 in http://www.pespoti.si/izlet.php?id=3444

Za popestritev dneva: Ogled prizorišča prve svetovne vojne pod vodstvom vodnika g. Potokar Bogdana. Z  ženo Valči v domu ponujata domačo gostinsko ponudbo. V primeru, da bomo pri njih potešili lakoto, bosta vodenje po kavernah in dogodkih prve svetovne vojne opravila brezplačno. Vodenje sicer računajo 2,5€ na osebo. Za morebitna druga vprašanja sta dosegljiva na GSM št. 040 253 234.

Druge potrebne informacije si bomo izmenjali v Ljubljani pred odhodom.

Morebitno pozno kosilo ob povratku si lahko privoščimo v meni ali komu drugemu znanih bližnjih turističnih kmetijah ali znanih domačih gostilnah.

 

  • Sobota 05.04. 2014, Trstelj žig

Izhodišče in vrnitev Potok pri Dornberku.

Povezava za ogled http://www.hribi.net/gora/trstelj/26/868

Dobimo se ob 0745 pri dolgem mostu na Viču, na končni avtobusni postaji št 6. Postaja, ki je bližja železniški progi s katere avtobus  odpelje v mesto.  Odhod vseh prijavljenih in neprijavljenih bo točno ob 0800.

Druge potrebne informacije si bomo izmenjali pred odhodom.

Za popestritev dneva: bomo izbrali kasneje.

Kosilo po dogovoru.

Ali

  • Slivnica žig

Izhodišče in vrnitev Cerknica.

Povezava za ogled http://www.hribi.net/izlet/cerknica_slivnica_/26/227/867

Dobimo se ob 0745 pri dolgem mostu na Viču, na končni avtobusni postaji št 6. Postaja, ki je bližja železniški progi s katere avtobus  odpelje v mesto.  Odhod vseh prijavljenih in neprijavljenih bo točno ob 0800.

Druge potrebne informacije si bomo izmenjali pred odhodom.

Za popestritev dneva: bomo izbrali kasneje.

Kosilo: v koči na Slivnici ali v okolici Cerkniškega jezera v prijetni turistični kmetiji.

 

  • Sobota 31. 5.  2014, Dobrča žig

Izhodišče in vrnitev Tržič

Povezava za ogled http://www.hribi.net/gora/dobrca/3/129

Dobimo se ob 0745 na parkirnem prostoru Merkurja ob Celovški v Šentvidu nasproti gostilne Jelen. Odhod vseh prijavljenih in neprijavljenih bo točno ob 0800.

Druge potrebne informacije si bomo izmenjali pred odhodom.

Za popestritev dneva: bomo izbrali kasneje.

Kosilo: v koči na Dobrči, ki slovi po dobri hrani in obilnih obrokih.

Ali

Kamniško sedlo žig

Izhodišče in vrnitev Kamniška Bistrica

Povezava za ogled http://www.hribi.net/gora/kamniska_koca_na_kamniskem_sedlu/3/95

Dobimo se ob 0745 na parkirnem prostoru Pri končni postaji mestne avtobusne proge št 20, nasproti športne dvorane v Stožicah. Odhod vseh prijavljenih in neprijavljenih bo točno ob 0800.

Druge potrebne informacije si bomo izmenjali pred odhodom.

Za popestritev dneva: bomo izbrali kasneje.

Kosilo v gostilni Pri planinskem orlu v Stahovici.

 

  • Sobota 23. 8. 2014, Debela peč žig

Izhodišče in vrnitev Pokljuka.

Povezava za ogled http://www.hribi.net/gora/debela_pec/1/84

Dobimo se ob 0745 na parkirnem prostoru Merkurja ob Celovški v Šentvidu nasproti gostilne Jelen. Odhod vseh prijavljenih in neprijavljenih bo točno ob 0800.

Druge potrebne informacije si bomo izmenjali pred odhodom.

Za popestritev dneva: bomo izbrali kasneje.

Kosilo po dogovoru.

 

  • Sobota 18. 10. 2014, Pohorje žig

Lokacijo bomo določili septembra.

Za vsak dogodek boste posebej dobili obvestilo. Povratne informacije o vaši udeležbi bom pričakoval na e-naslovu [email protected] ali na gsm 041 652 648. V primeru, da bo vremenska napoved neprimerna, vas bom  o morebitni odpovedi  dva dni pred predvidenim dogodkom obvestil po e-pošti. Dogodka se bomo udeležili na lastno željo, v lastni režiji in na lastno odgovornost. Da boste primerno pripravljeni predlagam, da upoštevajte na tej povezavi navodila in nasvete.

 

Ljubljana 8. Februar 2014                                                                                                           Pripravil: Vladimir-Lado Brence

Vabilo na redni letni OBČNI ZBOR JK Odisej Ljubljana

Spoštovana članica, spoštovan član Jadralnega kluba Odisej!

 

Leto je naokoli in ponovno se srečamo in skupaj pregledamo in ocenimo preteklo delo, izberemo novo ekipo odbornikov, si določimo smernice dela in aktivnosti v Novem letu. Na koncu pa še prisluhnemo jadralskim dogodivščinam Sreča Pusta.

V A B I M

te na OBČNI ZBOR,

ki bo v torek, 28. januarja 2014 ob 18,00

dvorani Tehnološkega parka, Tehnološki park 19/B stavba v Ljubljani.

 

Predlagam naslednji DNEVNI RED:

1-Otvoritev, izvolitev organov in poročilo verifikacijske komisije Občnega zbora JKO.

2-Obravnava in sprejem poročil o vsebinskem in finančnem delu JKO 2013.

3-Obravnava sprememb in dopolnil društvenih pravil JK Odisej .

4-Predstavitev predlaganih kandidatov in volitve le-teh v organe društva.

5-Obravnava in sprejem programa o vsebinskem in finančnem delu kluba za 2014.

6-Predstavitev jadralskih dogodivščin morjeplovcev Olge in Srečka Pusta.

7-Razno in možnost plačila članarin in rezervacij jadrnic za leto 2014.

 

Delovnemu bo sledil družabni del, zato so dobrodošle tudi partnerice in partnerji ter jadralske simpatizerke in simpatizerji.

 

Ljubljana, 27. december 2013

Milan Grad

Predsednik

Mesec špargljev na Krasu

Izlet na Kras, sobota 20. aprila 2013

Tistim, ki bi v soboto 20. aprila 2013 šli na manjši hrib, pošiljam vabilo.

V tem obdobju je Mesec špargljev na Krasu!

Na več lokacijah, gostiščih takšnih in drugačnih ponujajo hrano s šparglji in mi bi lahko obiskali eno od teh gostišč. Seveda bomo pred tem naredili nekaj za naša teleščka, ki so se v obdobju zadnjih šestih mesecev verjetno rahlo spremenila. Vremenski pogoji so bili takšni, da smo potrebovali nekoliko zaloge na sebi. V zadnjih mesecih je ob sobotah, ko vsaj večina lahko gre na tak izlet, vreme kazalo različne obraze. Zato se ni bilo lahko odločiti nekaj dni prej, kam na ta dan v hribe. Danes, kljub napovedi, da bo delno oblačno, predlagam, da bi poskusili srečo in gremo v smeri Krasa.  V soboto lahko določimo vrh. (Nanos, Vremščica, Slavnik… povezava www.hribi.net). Odvisno od višine oblakov.

Če bo do sobote sprememba in bo napovedan dež, potem dogodek odpade.

S seboj kot običajno prinesite manjši prigrizek in pijačo. Če se bomo odločili za Nanos ali Slavnik, je hrana v kočah zagotovljena. Kosilo s šparglji ali brez pa si bomo privoščili pri enem od ponudnikov na Krasu.

Če se boste odločili  za to ponudbo, mi po isti  poti na e- naslov, [email protected], potrdite svojo udeležbo. Sporočite mi to do petka 19. februarja 2013, do 1800. Na osnovi prijav, bom rezerviral število sedežev v kakšni turistični kmetiji ali primerni gostilni. V primeru, da potrebuješ hiter odgovor na morebitno vprašanje, me pokliči na gsm št. 041 652 648.

Torej, dobimo se v soboto 20. aprila 2013 ob 0845 v Ljubljani na parkirnem prostoru pri dolgem mostu na Viču. Zborno mesto bo pri avtobusni postaji na notranji strani, ki je bližje železniški progi. Odhod proti primorski bo točno ob 09.00.

Dogodka se bomo udeležili na lastno željo, v lastni režiji in na lastno odgovornost. Da boste primerno pripravljeni predlagam, da upoštevate navodila in nasvete.  Prevoz bo v lastni režiji in po dogovoru med seboj.

Ponovno se veselim druženja z vami. Na koncu še pozdrav, jadralski in hribovski.

Lado Brence

Vabilo na Izlet – Posebnosti Notranjskega Krasa

Pozdravljeni  jadralci – hribovci.

Letošnja prva skupna hoja v hribe, ki je po letnem planu JKO,  se nam približuje. Ponudba je enaka kot jeseni 2011, ko smo se zasneženega Snežnika lotili samo štirje.

Vabim vas, da istega dne obiščemo dve do tri posebnosti Notranjskega Krasa.

Planoto Snežnik, kamor se bomo povzpeli, v park Škocjanske jame spustili in v Betanji kraških dobrot naužili.

Spodaj opisanega dogodka se bomo udeležili na lastno željo, v lastni režiji in na lastno odgovornost. Da boste primerno pripravljeni, upoštevajte navodila in nasvete.

Kdor želi, naj pride ob znanih pogojih v soboto 31. marca  2012 na avtobusno postajališče in parkirišče pri Dolgem mostu v Ljubljani na Viču. Odhod iz zbornega mesta bo točno ob 0730.

Prevoz bo v lastni režiji in medsebojnem dogovoru.

  • Peljali se bomo mimo Postojne,  skozi Pivko, čez Knežak in v Ilirski Bistrici zavili proti turističnemu centru na Sviščakih. (1242m)  Glej Planinec.si.  Na Sviščakih bomo parkirali vozila in od tu dalje sledili markacijam po cesti, ki se konča na gozdni meji pod vršnim delom Snežnika. S konca ceste se pot vrne poševno desno na sedlo med obema vrhovoma. Z njega bomo v nekaj minutah pri koči na glavnem vrhu našega pohoda na Snežnik. (1797m)
    Višinska razlika: 550 metrov
    Zahtevnost: Lahka in označena pot
    Čas hoje:
    Sviščaki – konec gozdne ceste: 1 ura
    Konec gozdne ceste – vrh: 30min-1 ura.

Vrnili se bomo po isti poti.

  • Ogled parka  Škocjanske jame lahko opravimo skupaj ob 1530.  Za eno urni ogled je predvidena vstopnina po spodaj navedenem ceniku.
Vstopnina15,00 EUR
Upokojenci11,00 EUR
Študenti11,00 EUR
Otroci, dijaki7,00 EUR
  • Po ogledu Škocjanskih jam, bo okoli 17 ure na vrsti kulinarika. Blizu se nahaja gručasto kraško naselje Betanja, kjer v vasi stoji turistična kmetija Pr´Betanci.

Ker bo potrebno rezervirati prostor, mi prosim do petka 30. marca  2012, do 14 ure sporočite  svojo morebitno udeležbo na gsm št. 041 652 648 ali na e- naslov; [email protected] .

V primeru, da bo izpod oblakov deževalo ali snežilo, bomo Snežnik obiskali 7. aprila 2012. Morebitne spremembe v zgoraj navedenih informacijah,  bom pravočasno objavil na spletni strani Odiseja.

Veselim se druženja z vami.

In še en pozdrav.

Ljubljana 20. marec 2012                                                                                                                                    Lado Brence

Zgodil se je Občni zbor JK Odisej 2012

Četrtek, 26.01.2012

Mesec januar je za JK Odisej tradicionalno čas, ko imamo svoj občni zbor. To je priložnost, da se vsi organi JK Odisej po dvoletnem delu ozrejo nazaj in naredijo povzetek svojih dejanj.
Občni zbor je odprl Janko Lah, dosedanji predsednik JK Odisej.
Nekako velja za tradicijo, da se občni zbor začne neformalno, z opisom zanimivega jadralnega popotovanja.

Po otvoritvi občnega zbora je Janko govorniški oder prepustil zakoncema Pust, ki sta nam slikovito podala nekaj svoji izkušenj iz jadranj po širnih oceanih.
Srečko Pust je svoj delež predstavitve podal brezhibno, tako, kot to jadralci odlično znamo: jadrnica je takšna, na njej smo spremenili to in to, sidrali smo tukaj, ujeli smo takšno ribo, valovi so bili takšni…
Morda je ravno zato mnogim izmed nas bil izredno zanimiv pogled na jadranje po takšnih morjih, ki ga je podala Olga Pust. Za svoje besede je sicer dejala, da je to morda »ženski« pogled. Najbrž je ravno zato ta pogled bil izredno zanimiv: oblečeni so tako, prodajajo to, jedli smo tisto, živila smo hranili tako…

Sledil je »formalni« del občnega zbora. Sprejeta so bila poročila o delovanju vseh organov kluba. Nato smo izvolili nove organe kluba, ki bodo vodili delovanje kluba v naslednjem dvoletnem obdobju. Za govorniški oder je nato stopil Milan Grad in v nekaj besedah podal vizijo o bodočem delovanju kluba.

Sledilo je druženje ob prigrizku in kozarčku. Klepet se je razvnel, pogovarjali smo se kje smo bili, kaj smo delali in kaj nameravamo početi letos.

Žal, vse kaže, da je letošnji zbor in druženje bilo zadnje v prostorih podjetja Comtrade. Kje bo naslednji občni zbor? O tem bo več besed ob letu osorej.

[slideshow]

(Pripravil: Zlatko Matič)

Vabilo na volilni občni zbor 2012

Ljubljana, 26. januar 2012

Vabljeni na volilni občni zbor in prikaz jadranja po oceanih Olge in Srečka Pusta, ki bo v dvorani Comtrade na Litijski 51, Ljubljana v četrtek 26.1.2012 od 18.ure dalje.

Da bomo člani in članice lažje in odgovorno izvajali svoje klubske pravice in obveznosti, boste prejeli še gradiva par dni pred zborom.

Pripeljite na zanimiv dogodek tudi vaše prijateljice in prijatelje ter ljubitelje-ice jadranja in druženja.

\\Vabilo

Na Brač… v gojzerjih 2011

28.04. – 01.05.2011

Kadarkoli smo jadrali ob obalah Brača, so najbolj pogoste točke, kjer smo s jadralci ustavljali bile znana turistična mesta: Bol, Milna, Bobovišća… A med jadranjem ob obalah Brača je zmeraj poglede vabilo navzgor, na strma skalnata pobočja, poraščena z mediteranskimi gozdički in okrašena z urejenimi vinogradi. Lepo bi bilo iti gor, v gojzerjih, a kaj, ko je škoda najema jadrnice zato, da bi čakala zasidrana med tem, ko se po kopnem sprehajamo v planinskih čevljih.

Kot bi brali naše misli, so se v Slovenskem kulturno-prosvetnem društvu Bazovica iz Reke (www.bazovica.hr) za cilj letošnjega izleta izbrali Brač. Že kmalu po obvestilu o izletu so vsi sedeži na avtobusu bili rezervirani. Tudi »karta več« je bila iskana, a ni šlo. Slovenski del ekipe je imel dokaj številno udeležbo, saj nas je bilo skoraj dvajset.

Nekaj minut pred polnočjo smo se zbrali na Reki, od koder se je točno ob polnoči avtobus podal na večurno pot proti Splitu. Vožnja z avtobusom in kinkanje udeležencev sta bila prekinjena z dvema postankoma .

28.04.2011, na Brač

Ob prihodu v Split je komaj odbila ura šest. Bilo je prezgodaj za sprehod po tržnici, ribarnici ali za kavo, zato smo do sedme ure in jutranje kave malo »pretegnili noge«.

Živahne ribje in zelenjavne tržnice v Split ne kaže zamuditi. Večina udeležencev nas je bila enakega mnenja, zato smo med sprehodom po tržnic srečali kar nekaj rahlo zaspanih obrazov, znanih iz avtobusa.

Brac_male-01Split zjutrajBrac_male-02Supetar

Vkrcali smo se na trajekt, ki nas je po slabi uri plovbe pripeljal do Supetra. Zopet smo zasedli svoje sedeže na avtobusu in se nato zapeljali na najvišji vrh otoka, Vidovo goro. Vidova gora je obenem tudi najvišji vrh vseh jadranskih otokov: 778 metrov. Iz vrha otoka je lepo viden Zlatni rat pri Bolu, ki je takoj postal motiv številnih fotografskih posnetkov.

Brac_male-03Zlatni ratBrac_male-04V planinskem domu

Vroči sončni žarki so priklicali meglico, ki je rahlo zastirala pogled na okolico. Lepo je bil viden Hvar in Korčula čezenj, v daljavi so bili z meglico zastrti Vis in Pelješac, a Svetac je v meglici bilo moč le slutiti.

Brac_male-05Skupinska… za spominBrac_male-06Ekipa JK Odisej

Po krajšem počitku v planinskem domu nas je avtobus odpeljal nekoliko nižje, do »Poučne staze Vidova gora«. Makadamska pot ni bila težavna za hojo, zato smo lažje uživali v pogledu na nam nenavadno pokrajino in naravo. Poleg ptičev, ki jih je bilo slišati, se je vseskozi slišalo blejanje ovc, kajti pot je dejansko potekala ob pašnikih.

Brac_male-07Na potiBrac_male-08Zastava JK Odisej…

Krajši počitek smo si privoščili pri Trolokvah. Kot že samo ime pove, na tem mestu so tri urejene »lokve«, urejena napajališča za ovce. Največja izmed njih je še vedno lepo ograjena s kamnitim zidom, ki je čuva od poškodovanja in istočasno kontrolirano omejuje dostop. V neposredni bližini se je pasla čreda ovac, ki smo je s svojim prihodom zmotili »pri kosilu«, kar so nam združno in na glas očitajoče odblejale.

Brac_male-09Lokva…Brac_male-10Ovce se prosto pasejo

Na jedilniku ovc je (kljub pikajočim iglicam) tudi brin, zato so številni brinovi grmički dobesedno oblikovani v obliki stožca in je lepo vidno, do kod ovce sežejo s svojo glavo.

Brac_male-11Ovce popasejo tudi brinBrac_male-12Gažul

Po dveh urah hoje smo prišli do Gažula, pastirske naselbine iz kamnitih hišic, ki je center ovčereje na tem delu otoka. Vasica živi svoje življenje, kar se vidi po tem, da so nekatere hiše lepo obnovljene. Gažul je kraj, kjer je z jagnjetino z ražnja istočano moč pogostiti nekaj sto ljudi. Po zimi vasica sameva, spomladi zaživi, vrhunec živosti pa je konec julija, ko je tukaj veliki sejem. Da je to množično obiskan dogodek, priča množica ražnjev, ki sedaj mirujejo. Očitno je, da jagenjčki takrat gredo množično v promet…

Brac_male-13GažulBrac_male-14Gažul… ražnji samevajo

 

Brac_male-15Osvežitev v morjuZ avtobusom smo se spustili do Supetra, do hotela Amor, kjer smo se namestili v turističnem naselju Velaris. Še vedno pregreti od hoje mnogi nismo osvežitev poiskali pod tuši, ampak smo se raje sprehodili do bližnje plaže in zaplavali v osvežilnem, a nikakor ne hladnem morju.Zvečer smo si privoščili sprehod in osvežilno pijačo v Supetru. 

 

29.04.2011, mimo pustinj do Bola

Po zajtrku nas je avtobus odpeljal na nasprotno stran otoka, do Bola, kjer smo se ločili na dve skupini: užitkarsko, ki bo uživala na Zlatnem ratu in sprehajalno, ki si bo šla ogledat tri pustinje.

Po cesti v gradni smo se sprehodili do vasice Murvica. Tu smo počakali na lokalnega vodnika Zorana. Čeprav ni profesionalni vodnik in se z vodenjem turističnih skupin ukvarja le kratek čas, je njegovo razlaganje zgodovine, pokrajine in vsega videnega, bilo nadvse zanimivo. Vedno je pritegnil pozornost vseh navzočih, ki smo z zanimanjem poslušali to-in-ono. Skupna ugotovitev je bila, da je pravzaprav škoda, da bomo mnogo tega pozabili, a vtisi bodo le ostali.

Brac_male-16Proti MurviciBrac_male-17Navkreber

V petnajstem in šestnajstem stoletju so pred pritiski turških sil iz Poljic (zaledje vhodno od Splita do Cetine) puščavniki menihi zbežali na Brač, Čiovo in Šolto. Puščavniki so se na Braču naselili v kar nekaj skupinah in ustanovili samostane, ki so jih zaradi prebivalcev-puščavnikov domačini imenovali »pustinje«. Na Braču je najbolj slavna pustinja Blace, ki pa je trenutno (zaradi obnavljanja) zaprta. Da puščavniki niso bili ravno reveži priča dejstvo, da s svojimi pridnimi rokami uredili in kultivirali okolico. Zato je pustinja Blace bila izjemno bogata in vse do 150 let nazaj dejansko oskrbovala Milno z zelenjavo. Šele naravne ujme so v pustinji Blaca prekinile življnje. O pustinji Blaca smo že slišali in brali mnogo, a bo njen obisk ostal planiran za enega izmed naslednjih obiskov.

Iz vasice Murvica smo se povzpeli 270m navkreber. Pot navzgor ni bila težavna, ker je vodnik pot planiral z vmesnimi počitki, med katerimi je razlagal zgodovino otoka in samostanov, ki so pred nami.

Prva je pred nami bila pustinja Silvijo. Od daleč je bolj podobna kakšni zapuščeni in podrti vasici. Šele pogled iz neposredne bližine potrdi, da gre za samostan, kajti kar nekaj zidov spominja na zidovje cerkva.

Brac_male-18Pustinja SilvijoBrac_male-19Pustinja Silvijo

Po pobočju smo se sprehodili do pustinje Zmajeva spilja. Le-ta je nastala v jami, ki sega v hrib dvajset metrov. Razdeljena je na štiri prostore. Stene so bogato okrašene z reliefi. Številni izmed njih verjetno obujajo pojme iz staroslovanske mitologije in dajo slutiti, da so tukaj še iz predkristijanskih časov. Reliefi, mimo katerih bi obiskovalci šli ne da bi jim posvetili posebno pozornost, so lahko polni simbolike in so najbrž svojčas tam živečim služili kot bogato okrašena knjiga. Zmajeva spilja je danes zapuščena in pred vandalskim poškodovanjem notranjosti zavarovana s kovinskimi vrati.

Brac_male-20Zmaj… v Zmajevi spiljiBrac_male-21O reliefih…

Menihi so ta kraj zapustili in ustanovili samostan nad Dračevo luko, kamor so se tudi preselili. Obstaja domneva, da so ustanovili tudi pustinjo Blace.

Ko je vodnik Zdravko svoje razlaganje simbolike reliefov v Zmajevi spilji končal, je od nas požel buren aplavz. On je na tem mestu ostal in počakal naslednjo skupino obiskovalcev. Mi smo svojo pot nadaljevali naprej po pobočju, proti pustinji Sptipančić.

Brac_male-22Pustinja StipanćičBrac_male-23Pustinja Stipanćič

Pustinja Stipančić nas je s svojo urejenostjo in urejenostjo okolice prav presenetila. Povsod okoli nje so na novo posajene trte, ki rastejo praktično iz zmletega kamena in nekaj malega zemlje. Pustinja je nekoč bila domovanje nun, ki so jih domačini imenovali picokare. Zadnji nuni sta ta kraj zapustili v šestdesetih letih dvajsetega stoletja.

Visoko nad Stipančićem je na novo zasajen vinograd. Le-ta je rezultat poizkusa sajenja grozdja na nov način: močan stroj, podoben bagerju, premelje tla pred sabo in tako zmeša zdrobljeni kamen in tisto malo zemlje kar je med kamni. V tako zmleto in poravnano površino nato posadijo trte. Pričakujejo, da bo vino iz tako zasajenih vinogradov imelo vrhunsko kakovost. Bolj strmo višje nad morjem je pobočje z vinogradom – boljše bo vino. Žal, tega vina nismo poskusili, kajti trte so zasajene pred kratkim, kakšno leto nazaj, zato bo na vino treba še počakati…

Brac_male-24Vinograd…Brac_male-25…in trta

Na enega od takšnih vinogradov si je stroj utrl svojo pot kar sam. Z morja je to vidno kot cesta, ki gre ravno navkreber. Toda, ko smo se po tej »cesti« spuščali navzdol, je bilo jasno, da po tej »cesti« lahko pelje samo vozilo z gosenicami. Pot navzdol po gramozni strmini naravnost navzdol je bila vse prej kot prijetna.

Ko smo se spustili do ceste, nas je čakalo še nekaj hoje do Zlatnega rata. Po šesturnem potepanju je kopanje v svežem morju bila prava poživitev.

Po osvežitvi smo se zapeljali do Bola in si privoščili ogled mesteca, ki je ta hip živelo umirjeno življenje. V višku turistične sezone je tu gneča, ki si je med današnjim sprehodom nismo mogli niti predstaviti.

Brac_male-26BolBrac_male-27Bol

Sledila je vožnja do hotela in večerja, ki jo je popestrila klapa Boduli. Njihovo petje vsem znanih pesmi je vse prisotne spravilo v dobro voljo.

30.04.2011, z ladjo naokoli, pa v Milno

Zjutraj smo se z avtobusom odpravili do Supetera, kjer smo se vkrcali na ladjo, ki nas je popeljala na izlet okoli zahodnega dela Brača. Peljali smo se mimo Sutivana, Bobovišć in Milne, skozi Splitska vrata, nato zavili v zaliv Osibova. V dnu zaliva na zahodni strani je tunel, ki ga je nekoč uporabljala JLA. Danes je baza nekaj ribiških ladij.

Nato smo odpluli naprej, proti Lučicam. Vsi smo bili presenečeni, kako je obala močno pozidana s hišami, ki očitno služijo samo turizmu.

Brac_male-28LučiceBrac_male-29Kosilo… bo

Ladja je zasidrala pred zalivom Duboka uvala. Posadka je začela s pripravami na kosilo. Nekateri smo sicer premišljevali o kopanju, a je pogled na termometer, ki je kazal temperaturo morja 16 stopinj, vsem vzel voljo.

Brac_male-30Namesto kopanja v morju smo se kmalu posvetili kosilu. Polni trebuhi in po kozarček vina so pomagali boljšem vzdušju. Reški del ekipe je bil oborožen s pesmaricami in so navdušeno začeli s petjem. Kmalu je cela ladja donela od ubranih glasov.

Ladja je dvignila sidro in mi smo se vrnili skozi Splitska vrata. Ladja je zavila v Milno in kmalu smo se razkropili po mestu. Čas smo izrabili za ogled, sprehod in kozarček osvežitve. Med sprehodom skozi Milno sprehajalec zlahka ugotovi, da je to nekoč bilo bogato mesto.

Brac_male-31 Poglede večine sprehajalcev je plenilo lepo oblikovano in ohranjeno stopnišče, ki pelje proti cerkvi.

Po nas je prišel avtobus in nas popeljal proti Supetru. Da bi vsaj nekoliko »planinsko« obarvali tudi današnji dan, se je avtobus ustavil, mi pa smo se sprehodili na Miran humac, na katerega vrhu je cerkvica Sv. Martina. Od tod je čudoviti razgled na zahodni del Brača in naprej, proti Šolti in Visu. Lep je bil pogled na zaliv in mestece Bobovišća.

Brac_male-32Sv. MihovilBrac_male-33Bobovišća

 

Na svoji poti je avtobus peljal skozi vasico Ložišća. Med hišami, na ostrem ovinku sredi mesta, je voznik Boris definitivno pokazal, da zna sukati volan. Avtobus je na enem ovinku v bližini cerkve bilo treba popeljati med vogaloma hiš. Na vsaki strani avtobusa je bilo le nekaj centimetrov prostora, a Boris je kljub temu avtobus skozi tako ožino pripeljal brez praske.

Večer je minil v mislih, da se naš izlet počasi izteka in bo treba pripraviti potovalke za vrnitev domov.

01.05.2011, do Škripa pa domov

Pred nami je na današnji dan še dolga pot, a smo kljub temu naredili še majhen ovinek in zaužili še nekaj Brača. Avtobus nas je popeljal do vasice Škrip, ki je na planoti znotraj otoka. V vasici je v stari graščini postavljen muzej, ki pove to-in-ono o zgodovini Brača.

Brac_male-34Škrip: muzejBrac_male-35Škrip

Po ogledu muzeja in sprehodu po vasici nas je avtobus popeljal do trajektnega pristanišča v Supetru. Trajektna povezava je vedno povezana s kančkom loterije. Bili smo psihično pripravljeni, da bo na trajektno povezavo treba čakati v vrsti najmanj eno uro. Imeli smo srečo in na kopno smo prispeli že s prvo možno povezavo. Zato nam je do predvidenega časa kosila ostalo nekaj prostega časa, ki smo ga izrabili tako, da smo z avtoceste zavil v Skradin.

Prvi maj je, praznik, in v mestu je vse vršalo v prazničnem in turističnem duhu. V velikem šotoru je bilo pravo pravo praznično rajanje v dalmatinskem tonu. Na voljo so bile pokušine lokalnih dobrot, klape so v živo prepevale pesmi.

Brac_male-36Skradin: vrsta za obisk slapov KrkeBrac_male-37Skradin: marina

 

Slapovi Krke so priljubljena tarča popotnikov. Kljub temu, da je do glavne turistične sezone še daleč, je na ladjico, ki popelje proti slapovom, bilo treba v vrsti čakati najmanj eno uro.

Brac_male-38Podudbina: gostilna RobertŠe bi ostali, a je bilo treba naprej. V gostilni Robert v Podudbini smo si privoščili obilno kosilo. Polnih želodcev, v kinkanju in dremežu smo počasi prilezli do Senja in od tod naprej ob obali do izhodiščne točke na Reki, kam smo prišli v večernih urah. Pred slovensko ekipo je do doma bilo še dobrih sto kilometrov vožnje.

 

Kaj naprej…

Med potjo domov smo premišljevali o sklepnih besedah, ki jih je ob zaključku izleta povedal Darko Mohar, v slovenskem Kulturno-prosvetnem društvu Bazovica iz Reke glavni organizator takšnih izletov: videli smo lepe kraje, preživeli nekaj dni v čudovitem vzdušju, prepevali, da je donelo… Zato bo celotni izlet po vsem ostal v čudovitem spominu.

Kljub temu, da še domov prišli nismo, se je že med vožnjo pojavilo vprašanje: bilo je lepo, toda – kaj naprej?

In Darko je nato neučakane potešil z napovedjo naslednjega cilja obiska otoka v gojzerjih: Mljet.

Nekateri smo že tam…

 

Zapisal

Zlatko Matič

maj 2012