Za ogled, klikni na spodnjo povezavo:
Zgodil se je Občni zbor JK Odisej
Leto 2015 je za nami. Prišel je čas za vsakoletni Občni zbor, ki je vedno priložnost, da se ozremo v leto, ki je za nami in pogledamo, kaj nas čaka v letu, ki je ravnokar začelo.
Tudi letos je Občni zbor bil v dvorani KS Dravlje. Mala dvorana je bila nabito polna. Poleg članov kluba je Občnem zboru bilo navzočih tudi nekaj prijateljev in družinskih članov.
Izvršni odbor kluba je za predsedujočega predlagal Zlatka Matiča. Po tem, ko so bili predlagani in izvoljeni vsi potrebni organi za izvajanje občnega zbora, je občni zbor začel z delom.
Čakajoč na prisotnost zadostnega števila članov smo najprej prisluhnili zanimivemu predavanju našega člana Draga Rutarja, ki je prejšnje leto obiskal Tahiti in jadral v njegovi okolici na jadrnici Calypso lastnice Jasne Tuta. Navzoči smo uživali ob pogledu na čudovite pokrajine. Lepoto posnetkov je (ob nekaj dodatnih komentarjev partnerice Maje) Drago popestril z zanimivimi zgodbami.
Po končanem predavanju je občni zbor nadaljeval z delom. Predsednik kluba Srečko Škrlec je podal poročilo o lansko letnem delu kluba. Poročilo predsednika kluba, disciplinske komisije, nadzornega odbora in blagajnika lahko preberete tukaj.
Ker na delo kluba ni bilo pripomb, so stari organi kluba dobili razrešnico, na kar so za dvoletno obdobje izbrani organi kluba v novi sestavi. Veseli smo bili pomladitve izvršnega odbora, ki je bila očitna tudi na prvi pogled: prejšnji predsednik Srečko Škrlec je prebral natiskano poročilo, novi predsednik Luka Renko je program dela podal s predstavitvijo prek računalnika… Njegovo predstavitev lahko vidite tukaj.
Klub je podelil tudi nagrado in priznanja. Srečko Škrlec je kot nagrado za svoje dolgoletno on intenzivno delo v klubu dobil razgibano fotografijo svoje jadrnice Black Magic na platnu. Na posvetilo so mu se podpisali vsi navzoči člani kluba. Priznanje za prizadevno delo sta dobila Dejan Volk in Miro Krajnc. Posebno zahvalo je dobil Janko Lah.
V klub se je v preteklem letu včlanilo nekaj novih članov. Ob tej priložnosti so se tisti, ki so bili navzoči, predstavili starim članom in obenem prevzeli članske izkaznice.
Zapisnik z občnega zbora lahko preberete tukaj.
Po občnem zboru smo člani prevzelo letošnje klubsko darilo članom – brisače z klubskim logotipom. Sledilo je neformalno druženje, v katerem smo navzoči obujali spomine na dogodke, ki so za nami bodisi nekaj mesecev ali nekaj let ter kovali načrte za dneve, ki so pred nami in so vsaki dan daljši in toplejši…
Ljubljana, torek, 02.02.2016,
Po svojih spominih zapisal Zlatko Matič.
VABILO NA OBČNI ZBOR JK ODISEJ
Spoštovana, spoštovani !
Verjetno ste že aktivni član Jadralnega kluba Odisej, če ne , mogoče simpatizer kluba, ali preprosto – ljubitelj jadranja, narave in dobre družbe!
Če še ni tovrstnih izkušenj, ali bi jih obnovili, se nam pridružite!
V A B I M vas NA REDNI OBČNI ZBOR,
ki bo v TOREK 2. februarja 2016 ob 18:00
v dvorani ČS Dravlje, Draveljska 44 v Ljubljani.
V nadaljevanju bo sledil družabni del, srečanje vseh nas, zato pridite! Povabite še svoje najbližje!
Sedanjemu vodstvu JK Odisej je potekel dvoletni mandat, na kratko bomo pregledali dosedanje delo, nato izvolili nove organe in se prvenstveno posvetili prihodnim načrtom in smernicam, bodočim aktivnostim. Z zanimanjem pa si bomo ogledali tudi video prezentacijo in prisluhnili članu JKO, ter tako spoznali njegove jadralske izkušnje iz Tihega oceana.
Program srečanja: predlagam obravnavo naslednjih vsebin :
1- Otvoritev in izvolitev organov Občnega zbora;
2- Poročilo verifikacijske komisije prisotnosti na Občnem zboru;
3- Obravnava in sprejem poročila o vsebinskem in finančnem delu JKO 2015;
4- Obravnava, razrešitev starih in izvolitev novih organov vodenja JKO za leta 2016-2017;
5- Obravnava in sprejem programa o vsebinskem in finančnem delu kluba za 2016;
6- Prezentacija, video projekcija člana JKO o njegovem jadranju- potovanju na Pacifiku;
7- Razno, možnost plačila članarine v JKO in rezervacij jadrnic za leto 2016.
8- Družabni del, priložnostna zakuska, srečanje znancev in prijateljev…
Da bomo lahko učinkovito zborovali in, da si boste lahko rezervirali termine sodelovanja v klubu, vas ponovno vabimo: aktivno spremljajte naše klubske spletne strani, www.odisej.org še posebej rubrike: Zadnje objave, Dogodki, O klubu, Poročila in reportaže.
Vsa gradiva, po zaključku OZ bodo seveda objavljena na istem naslovu.
Še enkrat, iskreno vabljeni!
Srečko Škrlec
predsednik JKO Ljubljana, 5. Jan. 2016
Objava predlogov aktivnosti JK Odisej za koledar dogodkov v 2016
Spoštovani člani JK Odisej!
Objavljamo predloge aktivnosti JK Odisej v letu 2016.
Elektronsko obliko za evidentiranje in zbiranje teh podatkov bomo pripravili pravočasno.
Prosim vas, da na osnovi teh predlogov pripravite svoje odgovore.
Lep pozdrav,
sekretar JK Odisej – Bogomir Krajnc
Člani Jadralnega kluba ODISEJ predlagamo aktivnosti za Koledar dogodkov za 2016
A. JADRALSKE aktivnosti | 1-ne zanima; 3-morda; 5-želim sodelovati | ||
Otvoritveni plov – marec, Zadar | 1 | 3 | 5 |
13. regata J24 – marec, Izola | 1 | 3 | 5 |
1 | 3 | 5 | |
21. Majska/Pomladna regata/skupni plov – Sukošan | 1 | 3 | 5 |
Regate in dvobojevanje na Mini12 – maj-september, Bohinj | 1 | 3 | 5 |
Družinski skupni plov – junij, Sukošan | 1 | 3 | 5 |
25. Monotip regata – september, Sukošan | 1 | 3 | 5 |
Zaključni plov – november, Sukošan | 1 | 3 | 5 |
Pokal Slovenije – marec-oktober, Izola | 1 | 3 | 5 |
Barcolana – oktober, Trst | 1 | 3 | 5 |
Regata Elan Impression – november, Biograd | 1 | 3 | 5 |
Moj-i predlog-i (+txt) | 1 | 3 | 5 |
B. USPOSABLJANJE | 1-ne zanima; 3-morda; 5-želim sodelovati | ||
Voditelj čolna | 1 | 3 | 5 |
GMDSS | 1 | 3 | 5 |
Mornar motorist | 1 | 3 | 5 |
Učitelj/inštruktor jadranja | 1 | 3 | 5 |
Praktično usposabljanje za skiperja | 1 | 3 | 5 |
Druga praktična usposabljanja na vodi (+txt) | 1 | 3 | 5 |
Moj-i predlog-i (+txt) | 1 | 3 | 5 |
C. SAM-A BOM SO-DELOVAL-A | 1-ne zanima; 3-sodelujoči; 5-vodja | ||
Pri organizaciji klubskih dogodkov | 1 | 3 | 5 |
V delu organov Jadralne zveze | 1 | 3 | 5 |
Pohodi rekreativno-kulturni | 1 | 3 | 5 |
Plesna rekreacija s tečajem | 1 | 3 | 5 |
Širil svoja znanja in veščine med člane JKO (txt) | 1 | 3 | 5 |
Moj-i predlog-i (+txt) | 1 | 3 | 5 |
Vabilo na Občni zbor jadralnega kluba Odisej
Spoštovana, spoštovani !
Verjetno ste že aktivni član Jadralnega kluba Odisej, če ne , mogoče simpatizer kluba, ali preprosto – ljubitelj jadranja, narave in dobre družbe!
Če še ni tovrstnih izkušenj, ali bi jih obnovili, se nam pridružite!
V A B I M
te, na OBČNI ZBOR,
ki bo v sredo, 28. januarja 2015 ob 18:00
v veliki dvorani ČS Dravlje, Draveljska 44 v Ljubljani.
Ob prelomu obdobja, bomo na kratko pregledali, kaj smo skupaj storili v preteklem 2014, in kaj načrtujemo za aktualno, tekoče leto 2015. Potrdili bomo smernice dela in aktivnosti za naprej, pogledali bomo video prezentacijo člana JKO, ter z zanimanjem spoznali njegove jadralske izkušnje. Delovnem bo sledil družabni del, srečanje vseh nas, zato pridite! Povabite še svoje najbližje!
Predlagam obravnavo naslednjih vsebin – DNEVNI RED:
1-Otvoritev in izvolitev organov Občnega zbora;
2-Poročilo verifikacijske komisije prisotnosti Občnega zbora;
3-Obravnava in sprejem poročila o vsebinskem in finančnem delu JKO 2014;
4-Obravnava in sprejem programa o vsebinskem in finančnem delu kluba za 2015;
5-Prezentacija, video projekcija člana JKO o njegovem jadranju- potovanju po Grčiji ;
6- Razno, možnost plačila članarine v JKO in rezervacij jadrnic za leto 2015.
7- Družabni del, priložnostna zakuska, srečanje znancev in prijateljev…
Da bomo lahko učinkovito zborovali in, da si boste lahko rezervirali termine sodelovanja v klubu, vas ponovno vabimo: aktivno spremljajte naše klubske spletne strani, www.odisej.org še posebej rubrike: Zadnje objave, Dogodki, O klubu.
Vsa gradiva, po zaključku OZ bodo seveda objavljena na istem naslovu.
Še enkrat, iskreno vabljeni!
Ljubljana, 23. dec. 2014
Srečko Škrlec
predsednik JKO
Izlet na Kamniško sedlo
Spoštovani člani JKO!
Glede na program dejavnosti v JKO vam sporočam, da je za soboto 18. 10. 2014 predviden izlet in vzpon v hribe. V primeru lepega vremena, bi odšli na Kamniško sedlo. Kdor je zainteresiran, naj mi na moj E naslov sporoči svojo odločitev. Podrobnosti bom sporočil z povratno pošto. V primeru slabega vremena bo dogodek odpovedan. Počakajmo do petka 17. 10. 2014, ko se bomo lažje odločili.
Če ta obvestila iz katerega koli razloga ne želite več sprejemati, mi prosim prijazno to sporočite. Iz adresarja bom odstranil vaš kontakt.
V pričakovanju vaših odgovorov pošiljam vesele pozdrave.
Lado Brence
tel.: 01/ 28 01 620
GSM 041 652 648 ali e-pošta [email protected]
Na Mljet… v gojzerjih
18.06.2014, Ljubljana-Rijeka
Moje potepanje po Mljetu… v gojzerjih, je pravzaprav začelo že leta 2008. Takrat sem si ogledal Odisejevo spiljo z morske strani. Tisto, kar sem takrat videl, je na mene pustilo močan vtis in zasejalo misel: to je treba videti še s kopenske strani.
In tako je napočil tudi ta trenutek.
Iz Ljubljane smo se proti Reki odpravili v sredo zvečer. Od tam je na več sto kilometrov dolgo pot proti jugu krenil avtobus. V četrtek zjutraj smo prispeli na prvo pomembno točko našega popotovanja: Ston.
19.06.2014, Rijeka-Ston-Polače (Mljet)
Ston zaluži pozornost zaradi več razlogov. Mnogi ne vedo, da je Stonsko obzidje (za Kitajskim zidom) druga največja fortifikacijska konstrukcija na svetu. Stonske soline so najstarejše še delujoče soline v Evropi. Samo mesto Ston je (če ne čisto prvo) eno izmed prvih mest v Evropi, ki je načrtovano in načrtno zgrajeno popolnoma plansko od začetka do konca. Stonske ostrige so posebna zvrst ostrig, ki živijo samo tukaj in so bile znane že v antičnih časih.
01_Ston | 02_Obzidje |
Po obzidju smo se sprehodili od Stona do Malega Stona. Pogled na školjčišča nas je prepričal, da počakamo čas kosila in si privoščimo ostrige na kar se da mnogo načinov.
03_Malostonski_kanal | 04_Ostrige |
Popoldan nas je avobus popeljal do trajektnega pristanišča Prapratno. Po prijetni vožnji trajekta čez Mljetski kanal nas je avtobus popeljal do Polač, kjer smo se nastanili po apartmajih.
Polača svoje ime dolguje rimski palači, ki je bila narejena v 3. stoletju. Mimogrede, jadralci poznamo Polače kot največjo naravno luko na Mljetu. Otočki, ki zapirajo vhod v zaliv Polače, dodatno varujejo zaliv pred vetrovi. Zato je zaliv Polače eden izmed najboljo varnih naravnih luk na Jadranu.
20.06.2014, Babino polje-Rogovići-Veli grad, Prožura, Saplunara
Za prvi dan našega pohajanja po Mljetu je bil izbran Veliki grad, najvišji vrh Mljeta, ki meri 514m.
Iz Polač smo se peljali po cesti, iz katere so lepo vidna jezera oz. mlake: če je v njih sladka voda, jim rečejo »blatina«, če pa je delno slana, jim rečejo »slatina«. Ker Mljetu primanjkuje vode, to vodo uporabljajo tudi danes.
Na poti smo se za hipec ustavili v ovinku, na mestu, kjer so l. 1909 na prosto izputili 12 parov mungosov, ki so iztrebili vse kače. Žal, potem so se obrnili na drugo sorto hrane: kunce, piščance… Ker mungosi prenesejo konstatno temeraturo, bodisi visoko ali nizko, ne pa podnebnih razlik, kakše so tukaj med poletjem in zimo, jih vsako zimo pogine praktično 80%. A to ni ovira za njihov obstoj…
Autobus nas je pripeljal pod naselje Babino polje. V samo vas avtobus ne more, ker je premalo manevrskega prostora. Tisti, ki so si šli ogledati Odisejevo spiljo so se napotili proti obali, a vsi drugi smo se po stopnicah, mimo šole, povzpeli do centra mesta. Nekaj uživaško nastrojenih je ostalo kar tu in se prepustilo uživanju v miru in tišini mesta.
Tisti, namenjeni na Veliki grad, smo se napotili navkreber. Pot nas je peljala po lepo urejeni in podzidani potki, pravi »mulatjeri«. Z današnjega stališča se nam zdi neverjetno, kako so ljudje znali narediti in si vzeli truda, da bi nareidli takšno pot. Očitno je ta pot nekoč pomenila mnogo več kot danes, ko po njej hodijo predvsem izletniki.
Povzpeli smo se do sedla Rogovići. Od tod proti Velikem gradu vodi markirana pot. Ker je pot kamnita, kamni pa majavi, je bilo treba paziti na vsaki korak.
05_Veliki_grad | 06_Veliki_grad |
Spustili smo se v Babino polje. Tu nas je pričakal preostali del ekipe, ki so že »zajemali sapo« v lokalnem bifejčku. Za radovedne pohodnike bi takšen konec dneva bil prehiter, zato smo si omislili še ogled Prožure.
07_Prozura | 08_Prozura |
Prožura je prakrično zapuščeno mestece, nameščeno nad čudovitim, globokim zalivom, v katerem se je sončilo nekaj barčic. Pusto mesto je bilo prav žalsotno videti, a je bilo očitno, da je ne tako dolgo tega tukaj bilo vse polno življenja: balinišče, zbirališče za vodo, njivice… Pri vsem tem je najbolj padlo v oko, da je praktično edina na novo obnovljena hiša – cerkev ob pokopališču.
09_Saplunara | 10_Blace |
Sledila je popoldanska osvežitev v zalivu Saplunara. Zaliv je slaven zaradi mivke, ki pokriva obalo. Saplunara je morda lep zaliv, a našo pozornost je pritegnil zaliv Blace, globok v obalo zarit in plitek zaliv, ki ga obala obkroža praktično tri četrt kroga. Na njega smo že gledali iz palub jadrnic, a se notri ni moglo, ker zaliv varuje plitek preliv. Mivka na obali, gozd tik nad mivko, tirkizna gladina in pličina… kot bi bili nekje daleč, na tihomorskih otokih.
21.06.2014, Montokuc-Veliki gradac, Jezera, Sv. Marija
Sedaj, ko je najvišji vrh otoka bil osvojen, sledili so »manjši« izzivi. Za današnji dan je bil izbran vrh Montokuc, najvišji vrh Nacionalnega parka Mljet.
Na pot smo se podali peš že kar iz Polač. Pot nas je popeljala skozi gozd. Po tem, ko je pred dvemi dnevi deževalo, je danes bilo rahlo oblačno. Po prijetni temperaturi je hoja po vlažni zemlji bila pravi užitek. Na vrhu Montokuca je opazovalnica, iz katere opazovalec opazuje, če je kje v bližini požar. Mljet je najbolj gozdnat jadranski otok in požar bi tukaj lahko zelo hitro naredil neprecenljivo škodo. Gozdovi alepskega bora zelo hitro gorijo in širijo požar, zato je požarna nevarnost vseskozi prisotna.
Z Montokuca je lepo viden vstop iz morja proti Velikem jezeru. V kanalu je nameščena »eko brana«, pravzaprav vrata, ki preprečujejo vstop smetem v jezera.
11_Ekobrana | 12_Veliki_gradac |
Pri spuščanju z Montokuca smo se razdelili v dve skupini: ena si je šla ogledat Soline in mesto bivšega mostu, druga pa je zavila na vrh Veliki Gradac. Tu je nekoč bila ilirska gradina, na kar danes spominja le ogromen kup kamnov, ki si tu-pa-tam zloženi v zid.
Sestopili smo naravnost proti Pristaništu, mestecu ob Velikem jezeru. Na koncu smo se vse skupaj zbrali pri Malem mostu, med Velikim in Malim jezerom. Po hoji navkreber je kopanje in hlajenje v morski vodi bilo pravi užitek. Poseben užitek je bilo spuščanje po kanalu med Velikim in Malim jezerom, kjer je, zaradi plime, morje kot reka teklo iz Velikega v Malo jezero.
13_kanal | 14_Sv_Marija |
Na Velikem jezeru je, kot bo to bila scena iz fantastičnih filmov, umeščen otoček Sv. Marija, na katerem je mogočna stavba: samostan. Pogled na ta otoček je tisto, kar pogosto vidimo na prospektih in reklamah o Mljetu in Jadranskih otokih. Otoček je bil nastanjen že v antičnih časih, kar pričajo rimske izkopanine in ostanki stavb. Sedaj na njemu kraljuje mogočno poslopje, katerega osrčje je benediktinski samostan, ustanovljen v 12. stoletju. Okrog samostana je sčasoma zgrajen niz poslopij: klošter, trdnjava, cerkev… Marin Perković. ki je nekoč bil voditelj mljetskega nacionalnega parka, nam je podrobno opisal zgodovino Mljeta in otočka Sv. Marije.
22.06.2014, Babino polje-Rogovići-Peškarija-Sobra, Sutmiholjska uvala
Izhodišče za današnji pohod je zopet bilo v Babinem polju. Znova smo se iz Babinega polja povzpeli na sedlo Rogovići. Pot smo nadaljevali proti dolini Peškarija.
Dolina je dobila ime po ribičih. Namreč, svojčas so se na tem mestu srečevali kmetje iz Babinega polja in ribiči iz Sobre. Peškarija je na pol poti med Sobro in Babinim poljem, približno eno in pol uro hoje iz enega ali drugega kraja. Na tem mestu so si potem kmetje in ribiči izmenjevali svoje pridelke in ulov. O pomembnosti peškarije pričajo urejene steze (mulatjere), ki do Peškarije vodijo tako iz Babinega polja kakor tudi iz Sobre.
Pot skozi gozd, ki je obkroža mediteranska vegetacija, je bila paša za oči. Močno sonce je povzročilo, da je zrak bil poln različnih dišav. Stezico je pregrajevalo na stotine pajčevin, zato je na začetku kolone hodil »pobiralec pajčevin«, ki je z vejico pridno mahal in pobral pajčevine, ki bi se sicer neprijetno lepile za potne obraze.
15_Peskarija | 16_Mulatjera |
Ko se je pot iz doline prevesila navzdol, je pred nami bil pogled proti Pelješcu. Sledila je pot le še navzdol. Pot je znova bila utrjena in tlakovana.
V Sobri so se zbrale vse ekipe. Po skupnem kosilu smo se napotili v zaliv Sutmiholjska. Zeleno morje, lep žalo, toplo morje… Takšnim argumentom ni bilo težko podleči in kmalu sm se vsi hladili v zeleni morski vodi.
17_Sutmiholjska | 18_Sutmiholjska |
23.06.2014, Odisejeva spilja-Babino polje, Jezera-Pomena
Za zadnji dan bivanja na Mljetu je ostal »cukerček«: Odisejeva spilja.
Za nas, člane JK Odisej, ima ta spilja poseben pomen. Namreč, na bližnjem otočku Ogiran naj bi se razbila Odisejeva ladja, on sam naj bi po tem vplaval v to spiljo, ki je daleč naokoli edino mesto, kjer se (zaradi strmih skal) da priti na obalo. Potem naj bi Odisej tukaj pri nimfi Kirki preživel sedem let. Naš vodnik Marin Perković je hudomušno dejal, da je najbrž Odiseju po sedmih letih dojadila hrana, ki so je tvorili jastogi, ribe in vino, zato se je odločil, da gre domov, k Penelopi, na »bolj domačo košto«.
Še tretjič nas je avtobus pripeljal do Babinega polja. Od tod je do Odisejeve spilje pelje lepo tlakovana in urejena stezica. Tako urejena stezica je pričala o pomenu Odisejeve spilje za prebivalce Babinega polja. Domačini so to spiljo uporabljali kot zatočišče za svoje čolničke in pristop do morja.
Pot v samo spiljo je dokaj strma in polna drobirja. Nekaj nas se je odločilo za sestop v spiljo. Čeprav obuti v gojzerje, spraševali smo se, kako so to pot vsakodnevno opravljali lokalni ribiči. Nikomur ni spodrsnilo in smo varno prispeli v dno spilje in nazaj.
19_Odisejeva | 20_Odisejeva |
Doli nas je dočakala čudovita scena. Iz notranjosti je proti odprtem morju peljal tunel, katerega plafon je bil ravna plošča, približno meter nad gladino morja. Takoj je bilo jasno, zakaj je dostop v spiljo možen samo po mirnem morju. Če so valovi večji kot pol metra je že nevarnost, da bi tistega, ki bi v čolničku zapeljal v spiljo, nevarno pritisnulo na strop spilje. Po mirnem morju je bilo moč z barčico vpluti v spiljo in barko potegniti na suho. O tem priča tudi nekaj razpadajoči se čolničkov, katerih stanje in iz njih nastajajoči kup smeti očitno nikogar ne motijo.
21_Odisejeva | 22_Odisejeva |
Skozi spiljo je v notranjost svetilo dopoldansko sonce. Pisane barve in svetloba so bile nagrada vsakomur, ki se je spustil v spiljo. Žal, ni ga fotoaparata, ki bi lahko zajel vso igro svetlobe in barv.
23_Odisejeva | 24_Odisejeva |
Nekaj kopalcev se je odločilo za skok v zeleno morsko vodo. Plavali so ven-noter in ponosno mahali tistim, ki so se po zunanjosti sputili na obalo.
Povzpeli smo se iz spilje in spustili se do spilje po zunanji strani. Navzdol je peljala potka, katere del so bile tudi v živo skalo vklesane stopnice, kar je pričalo o pomenu, k iso ga tej stezici pripisovali domačini. Nad obalo je tudi nekaj hišk, ki so najbrž nekoč ribičem služile kot shrambe. Sedaj samevajo žalostne, zapuščene in brez streh. Na eni izmed njih je nekdo hudomušno narisal tri zvezdice in napisal »Hotel Penelopa«.
Vrnili smo se do Babinega polja, od koder nas je avtobus popeljal nazaj v Polače. Prosto popoldne smo izrabili za izlet do Pomene in kopanje v Malem jezeru.
Ker je zvečer bila nogometna tekma med Hrvaško in Brazilom, smo se z oštirjem zmenili »za podaljšani obratovalni čas«. Večer je hitro minila in podali smo se na spanec, pripravljeni na zgodnje vstajanje.
24.06.2014, Vid/Narona, Udbina, Rijeka, Ljubljana
Pred nami je bila še dolga pot domov, zato je bil namen, da ujamemmo prvi trajekt, ki bo iz Sobre popeljal proti Praprotnem. Sledila je vožnja skozi Neum in skozi dolino Neretve, mimo Opuzena in Metkovića do mesteca Vid.
Domačini in arheologi so vedeli, da je tukaj bilo antično rimsko mesto Narona. A se temu dejstvu ni posvečala prevelika pozornost vse do l. 1995, ko je odkrit Avgusteum, svetišče, posvečeno impertorju Avgustu. To je največji avgusteum na Mediteranu. Število in bogatstvo najdb na tem najdbišču je bilo tako veliko, da je okoli najdbišča narejen muzej. Tako je Narona postala prvi »in situ« muzej na hrvaškem. Sicer pa, kljub velikem številu najdb, je od rimske Narone raziskanih le nekaj odstotkov celotnega mesta.
25_Narona | 26_Narona |
Prefinjenost vsega, kar smo v muzeju videli – od kipov do medicinskih instrumentov – je res impozantna. Tudi tisti, ki niso ravno ljubitelji obiskov muzejev, so se morali strinjati, da je ta muzej bil vreden obiska.
Na poti proti domu smo se (tako kot nekaj let nazaj) ustavili v Udbini na kosilu. To je bilo vse prej kot kosilo: druženje, klepet, pa tudi nekaj žalosti, kajti bližal se je konec lepega izleta.
Kaj naprej?
Izlet na Mljet je za nami. Videli smo marsikaj lepega, preživeli nekaj dni v prijetni družbi in… se že v naprej začeli veseliti pohodu na Korčulo… v gojzerjih.
A več o tem, ko pride čas – ob letu osorej.
Slikal in po spominih napisal
Zlatko Matič
Izlet na Dobrčo
Vsi, ki ste zainteresirani, da bi se po letnem načrtu JKO udeležili izleta na Dobrčo, ta je predviden za soboto 19. Julij 2014, (glej na tej povezavi Dobrčo) http://www.hribi.net/gora/dobrca/3/129 predlagam, da mi do srede 16. Julija 2014 sporočite svojo udeležbo. Vremenska napoved obeta primerno vreme. Izlet bomo izvedli tudi, če bo prijavljeno minimalno število oseb. Po tem datumu prijav ne bom več sprejemal in bom svoj osebni načrt spremenil.
Hvala za razumevanje.
Vsem želim veliko dobrega in lepo poletje kjer koli že ste ali boste.
Pozdrav,
Lado Brence
GSM 041 652 648 ali e-pošta [email protected]
Izlet na Dobrčo je prestavljen
Po letnem načrtu dejavnosti JKO, je v soboto 31. maja 2014 predviden izlet na Dobrčo. Ker bom med 28. majem in 9. junijem 2014 zadržan na zdravljenju in rehabilitaciji rame, se tega izleta ne bom udeležil. Predlagam, da nadomestimo ta izpad v soboto 19. Julij 2014. Smer Dobrča. Rezervirajte si ta datum za ta dogodek. V primeru slabega vremena, bomo ostali doma. Nekaj dni pred tem, vam bom ponovno poslal sporočilo. Če pa je kdo pripravljen prevzeti vodništvo, naj se oglasi, da se dogovoriva o podrobnostih
Pozdrav,
Lado Brence
tel.: 01/ 28 01 620
GSM 041 652 648 ali e-pošta [email protected]
Dogodek pri Mercator centru v Šiški
Minilo je že skoraj deset dni od sejemskega dogodka pred Mercator centrom v Šiški. Bilo je v soboto 10. maja 2014. Že v jutranjih urah smo se začeli nastavljati soncu in čakati, da se bo usula množica radovednežev, ki jih bo zanimalo, kaj jim želimo pokazati in povedati v zvezi z jadranjem. Z dobrimi nameni se nas je nekaj članov angažiralo za to akcijo. Janko Lah in Miro Kranjc, ki sta se z četrtno skupnostjo Dravlje dogovorila za skupen nastop. Z njihovim športnim društvom smo si delili stojnico, na katero smo obesili zastavo JKO in eno kapo, razstavili smo papirnate materiale in razkazovali na deski pripravljene raznovrstne privezne bitve z vrvmi, majhnih dimenzij. Da je bilo to lično pripravljeno, se je potrudil Miro Kranjc. Janko Lah je spesnil tekste, da je Lado stiskal letake z informacijami o našem klubu in pristopne izjave. Boris je prinesel računalnik, da bi razkazoval posnetke iz različnih dogodkov na morju. In tako sva bila na mestu dogodka od jutranjih ur dalje našpičena in pripravljena na pogovore z ljudmi, Boris Smirnov in Lado Brence. Ob stojnici, ki je stala na zelenici in manjši vzpetinici med Celovško in parkiriščem, smo pričakovali radovedneže pa jih ni bilo od nikjer. Seveda, saj je bil dan lep in ljudje so verjetno izkoristili sonce kje drugje. Na primer dogodek, Pohod – Pot ob žici in Tek trojk je naredil svoje in tako se pri nas ni nič dogajalo. Do trinajste ure smo se nekoliko družili z predstavniki četrtne skupnosti Dravlje in dvema posameznikoma. Po trinajsti uri, je » službo » nastopil Silvo Pivk. Ker se tudi v popoldanskem času ni zanimanje povečalo, je Silvo sam prevzel pobudo in v okolici opravil nekaj razgovorov. Če bo v sled tega prispela kakšna pristopna izjava, bomo pa še videli.
Pa drugič več sreče.
Lado Brence