Zgodil se je Občni zbor JK Odisej

Leto 2015 je za nami. Prišel je čas za vsakoletni Občni zbor, ki je vedno priložnost, da se ozremo v leto, ki je za nami in pogledamo, kaj nas čaka v letu, ki je ravnokar začelo.
Tudi letos je Občni zbor bil v dvorani KS Dravlje. Mala dvorana je bila nabito polna. Poleg članov kluba je Občnem zboru bilo navzočih tudi nekaj prijateljev in družinskih članov.

Izvršni odbor kluba je za predsedujočega predlagal Zlatka Matiča. Po tem, ko so bili predlagani in izvoljeni vsi potrebni organi za izvajanje občnega zbora, je občni zbor začel z delom.

Čakajoč na prisotnost zadostnega števila članov smo najprej prisluhnili zanimivemu predavanju našega člana Draga Rutarja, ki je prejšnje leto obiskal Tahiti in jadral v njegovi okolici na jadrnici Calypso lastnice Jasne Tuta. Navzoči smo uživali ob pogledu na čudovite pokrajine. Lepoto posnetkov je (ob nekaj dodatnih komentarjev partnerice Maje) Drago popestril z zanimivimi zgodbami.

Po končanem predavanju je občni zbor nadaljeval z delom. Predsednik kluba Srečko Škrlec je podal poročilo o lansko letnem delu kluba. Poročilo predsednika kluba, disciplinske komisije, nadzornega odbora in blagajnika lahko preberete tukaj.

Ker na delo kluba ni bilo pripomb, so stari organi kluba dobili razrešnico, na kar so za dvoletno obdobje izbrani organi kluba v novi sestavi. Veseli smo bili pomladitve izvršnega odbora, ki je bila očitna tudi na prvi pogled: prejšnji predsednik Srečko Škrlec je prebral natiskano poročilo, novi predsednik Luka Renko je program dela podal s predstavitvijo prek računalnika… Njegovo predstavitev lahko vidite tukaj.

Klub je podelil tudi nagrado in priznanja. Srečko Škrlec je kot nagrado za svoje dolgoletno on intenzivno delo v klubu dobil razgibano fotografijo svoje jadrnice Black Magic na platnu. Na posvetilo so mu se podpisali vsi navzoči člani kluba. Priznanje za prizadevno delo sta dobila Dejan Volk in Miro Krajnc. Posebno zahvalo je dobil Janko Lah.

V klub se je v preteklem letu včlanilo nekaj novih članov. Ob tej priložnosti so se tisti, ki so bili navzoči, predstavili starim članom in obenem prevzeli članske izkaznice.

Zapisnik z občnega zbora lahko preberete tukaj.

Po občnem zboru smo člani prevzelo letošnje klubsko darilo članom – brisače z klubskim logotipom. Sledilo je neformalno druženje, v katerem smo navzoči obujali spomine na dogodke, ki so za nami bodisi nekaj mesecev ali nekaj let ter kovali načrte za dneve, ki so pred nami in so vsaki dan daljši in toplejši…

Ljubljana, torek, 02.02.2016,

Po svojih spominih zapisal Zlatko Matič.

VABILO NA OBČNI ZBOR JK ODISEJ

                  Spoštovana, spoštovani !

Verjetno ste že aktivni  član Jadralnega kluba Odisej,  če ne , mogoče simpatizer  kluba,  ali preprosto –  ljubitelj jadranja, narave in dobre družbe!

Če še ni tovrstnih izkušenj,  ali bi jih obnovili,  se nam pridružite! 

V A B I M  vas NA  REDNI  OBČNI  ZBOR,

ki bo v  TOREK   2.   februarja 2016   ob 18:00

v dvorani ČS Dravlje, Draveljska 44 v Ljubljani.

V nadaljevanju bo sledil družabni del, srečanje vseh nas, zato pridite!  Povabite še svoje najbližje!

Sedanjemu vodstvu JK Odisej je potekel dvoletni mandat, na kratko bomo pregledali dosedanje delo, nato izvolili nove organe in  se prvenstveno posvetili prihodnim načrtom in smernicam, bodočim aktivnostim. Z zanimanjem  pa si bomo  ogledali  tudi video prezentacijo in prisluhnili članu JKO, ter tako spoznali njegove jadralske izkušnje iz Tihega oceana.

Program srečanja:  predlagam obravnavo naslednjih vsebin :

1- Otvoritev in izvolitev organov Občnega zbora;

2- Poročilo verifikacijske komisije prisotnosti  na Občnem zboru;

3- Obravnava in sprejem poročila o vsebinskem in finančnem delu JKO 2015;

4- Obravnava, razrešitev starih in izvolitev novih organov vodenja JKO za leta 2016-2017;

5- Obravnava in sprejem programa o vsebinskem in finančnem delu kluba za 2016;

6- Prezentacija, video projekcija člana JKO o njegovem jadranju- potovanju na Pacifiku;

7- Razno, možnost plačila članarine v JKO  in rezervacij jadrnic za leto 2016.

8- Družabni del, priložnostna zakuska,  srečanje  znancev in prijateljev…

Da bomo lahko učinkovito zborovali in, da si boste lahko rezervirali termine sodelovanja v klubu, vas ponovno vabimo: aktivno spremljajte naše klubske spletne strani,  www.odisej.org   še posebej rubrike: Zadnje objave,    Dogodki,   O klubu,  Poročila in reportaže.

Vsa gradiva, po zaključku OZ bodo seveda objavljena na istem naslovu.

Še enkrat, iskreno vabljeni!

Srečko Škrlec
predsednik JKO                                                                 Ljubljana,  5. Jan. 2016

Objava predlogov aktivnosti JK Odisej za koledar dogodkov v 2016

Spoštovani člani JK Odisej!

Objavljamo predloge aktivnosti JK Odisej v letu 2016.
Elektronsko obliko za evidentiranje in zbiranje teh podatkov bomo pripravili pravočasno.
Prosim vas, da na osnovi teh predlogov pripravite svoje odgovore.

Lep pozdrav,
sekretar JK Odisej – Bogomir Krajnc

Člani Jadralnega kluba ODISEJ predlagamo aktivnosti za Koledar dogodkov za 2016

A. JADRALSKE aktivnosti1-ne zanima; 3-morda; 5-želim sodelovati
Otvoritveni plov – marec, Zadar135
13. regata J24 – marec, Izola135
135
21. Majska/Pomladna regata/skupni plov – Sukošan135
Regate in dvobojevanje na Mini12 – maj-september, Bohinj135
Družinski skupni plov – junij, Sukošan135
25. Monotip regata – september, Sukošan135
Zaključni plov – november, Sukošan135
Pokal Slovenije – marec-oktober, Izola135
Barcolana – oktober, Trst135
Regata Elan Impression – november, Biograd135
Moj-i predlog-i (+txt)135
B. USPOSABLJANJE1-ne zanima;   3-morda; 5-želim sodelovati
Voditelj čolna135
GMDSS135
Mornar motorist135
Učitelj/inštruktor jadranja135
Praktično usposabljanje za skiperja135
Druga praktična usposabljanja na vodi (+txt)135
Moj-i predlog-i (+txt)135
C. SAM-A BOM SO-DELOVAL-A1-ne zanima;   3-sodelujoči; 5-vodja
Pri organizaciji klubskih dogodkov135
V delu organov Jadralne zveze135
Pohodi rekreativno-kulturni135
Plesna rekreacija s tečajem135
Širil svoja znanja in veščine med člane JKO   (txt)135
Moj-i predlog-i (+txt)135

 

 

Predlogi2016-v1

Vabilo na Občni zbor jadralnega kluba Odisej

Spoštovana,  spoštovani ! 

Verjetno  ste že aktivni  član Jadralnega kluba Odisej,  če ne , mogoče simpatizer  kluba,  ali preprosto – ljubitelj jadranja, narave in dobre družbe!

Če  še ni tovrstnih izkušenj,  ali bi jih obnovili,  se nam pridružite!

V A B I M  

te, na  OBČNI ZBOR,

ki bo v sredo, 28. januarja 2015 ob 18:00

v veliki dvorani ČS Dravlje, Draveljska 44 v Ljubljani.

Ob prelomu obdobja,  bomo na kratko pregledali,  kaj smo skupaj storili v preteklem 2014,  in kaj načrtujemo za  aktualno, tekoče leto 2015. Potrdili bomo smernice dela in aktivnosti za naprej,  pogledali bomo video prezentacijo člana JKO, ter z zanimanjem   spoznali njegove jadralske izkušnje. Delovnem bo sledil družabni del, srečanje vseh nas, zato pridite!  Povabite še svoje najbližje!

Predlagam obravnavo naslednjih vsebin  –  DNEVNI RED:

1-Otvoritev in izvolitev organov Občnega zbora;

2-Poročilo verifikacijske komisije prisotnosti   Občnega zbora;

3-Obravnava in sprejem poročila o vsebinskem in finančnem delu JKO 2014;

4-Obravnava in sprejem programa o vsebinskem in finančnem delu kluba za 2015;

5-Prezentacija, video projekcija člana JKO o njegovem jadranju- potovanju po Grčiji ;

6- Razno,   možnost plačila članarine v JKO  in rezervacij jadrnic za leto 2015.

7- Družabni del,  priložnostna zakuska,  srečanje  znancev in prijateljev…

Da bomo lahko učinkovito zborovali in, da si boste lahko rezervirali termine sodelovanja v klubu, vas ponovno vabimo: aktivno spremljajte naše klubske spletne strani,  www.odisej.org   še posebej rubrike:  Zadnje objave,    Dogodki,   O klubu.

Vsa gradiva, po zaključku  OZ bodo seveda objavljena na istem naslovu.

Še enkrat,  iskreno vabljeni!

Ljubljana, 23. dec. 2014

Srečko Škrlec
predsednik  JKO

Izlet na Kamniško sedlo

Spoštovani člani JKO!

Glede na program dejavnosti v JKO vam sporočam, da je za soboto 18. 10. 2014 predviden izlet in vzpon v hribe. V primeru lepega vremena, bi odšli na Kamniško sedlo. Kdor je zainteresiran, naj mi na moj E naslov sporoči svojo odločitev. Podrobnosti bom sporočil z povratno pošto. V primeru slabega vremena bo dogodek odpovedan. Počakajmo do petka 17. 10. 2014, ko se bomo lažje odločili.

Če ta obvestila iz katerega koli razloga ne želite več sprejemati, mi prosim prijazno to sporočite. Iz adresarja bom odstranil vaš kontakt.

V pričakovanju vaših odgovorov pošiljam vesele pozdrave.

 

Lado Brence

tel.: 01/ 28 01 620

GSM 041 652 648 ali e-pošta [email protected]

Na Mljet… v gojzerjih

18.06.2014, Ljubljana-Rijeka

Moje potepanje po Mljetu… v gojzerjih, je pravzaprav začelo že leta 2008. Takrat sem si ogledal Odisejevo spiljo z morske strani. Tisto, kar sem takrat videl, je na mene pustilo močan vtis in zasejalo misel: to je treba videti še s kopenske strani.

In tako je napočil tudi ta trenutek.

Iz Ljubljane smo se proti Reki odpravili v sredo zvečer. Od tam je na več sto kilometrov dolgo pot proti jugu krenil avtobus. V četrtek zjutraj smo prispeli na prvo pomembno točko našega popotovanja: Ston.

19.06.2014, Rijeka-Ston-Polače (Mljet)

Ston zaluži pozornost zaradi več razlogov. Mnogi ne vedo, da je Stonsko obzidje (za Kitajskim zidom) druga največja fortifikacijska konstrukcija na svetu. Stonske soline so najstarejše še delujoče soline v Evropi. Samo mesto Ston je (če ne čisto prvo) eno izmed prvih mest v Evropi, ki je načrtovano in načrtno zgrajeno popolnoma plansko od začetka do konca. Stonske ostrige so posebna zvrst ostrig, ki živijo samo tukaj in so bile znane že v antičnih časih.

01_Ston

01_Ston

02_Obzidje

02_Obzidje

 

Po obzidju smo se sprehodili od Stona do Malega Stona. Pogled na školjčišča nas je prepričal, da počakamo čas kosila in si privoščimo ostrige na kar se da mnogo načinov.

03_Malostonski_kanal

03_Malostonski_kanal

04_Ostrige

04_Ostrige

 

Popoldan nas je avobus popeljal do trajektnega pristanišča Prapratno. Po prijetni vožnji trajekta čez Mljetski kanal nas je avtobus popeljal do Polač, kjer smo se nastanili po apartmajih.

Polača svoje ime dolguje rimski palači, ki je bila narejena v 3. stoletju. Mimogrede, jadralci poznamo Polače kot največjo naravno luko na Mljetu. Otočki, ki zapirajo vhod v zaliv Polače, dodatno varujejo zaliv pred vetrovi. Zato je zaliv Polače eden izmed najboljo varnih naravnih luk na Jadranu.

20.06.2014, Babino polje-Rogovići-Veli grad, Prožura, Saplunara

Za prvi dan našega pohajanja po Mljetu je bil izbran Veliki grad, najvišji vrh Mljeta, ki meri 514m.

Iz Polač smo se peljali po cesti, iz katere so lepo vidna jezera oz. mlake: če je v njih sladka voda, jim rečejo »blatina«, če pa je delno slana, jim rečejo »slatina«. Ker Mljetu primanjkuje vode, to vodo uporabljajo tudi danes.

Na poti smo se za hipec ustavili v ovinku, na mestu, kjer so l. 1909 na prosto izputili 12 parov mungosov, ki so iztrebili vse kače. Žal, potem so se obrnili na drugo sorto hrane: kunce, piščance… Ker mungosi prenesejo konstatno temeraturo, bodisi visoko ali nizko, ne pa podnebnih razlik, kakše so tukaj med poletjem in zimo, jih vsako zimo pogine praktično 80%. A to ni ovira za njihov obstoj…

Autobus nas je pripeljal pod naselje Babino polje. V samo vas avtobus ne more, ker je premalo manevrskega prostora. Tisti, ki so si šli ogledati Odisejevo spiljo so se napotili proti obali, a vsi drugi smo se po stopnicah, mimo šole, povzpeli do centra mesta. Nekaj uživaško nastrojenih je ostalo kar tu in se prepustilo uživanju v miru in tišini mesta.

Tisti, namenjeni na Veliki grad, smo se napotili navkreber. Pot nas je peljala po lepo urejeni in podzidani potki, pravi »mulatjeri«. Z današnjega stališča se nam zdi neverjetno, kako so ljudje znali narediti in si vzeli truda, da bi nareidli takšno pot. Očitno je ta pot nekoč pomenila mnogo več kot danes, ko po njej hodijo predvsem izletniki.

Povzpeli smo se do sedla Rogovići. Od tod proti Velikem gradu vodi markirana pot. Ker je pot kamnita, kamni pa majavi, je bilo treba paziti na vsaki korak.

05_Veliki_grad

05_Veliki_grad

06_Veliki_grad

06_Veliki_grad

 

Spustili smo se v Babino polje. Tu nas je pričakal preostali del ekipe, ki so že »zajemali sapo« v lokalnem bifejčku. Za radovedne pohodnike bi takšen konec dneva bil prehiter, zato smo si omislili še ogled Prožure.

07_Prozura

07_Prozura

08_Prozura

08_Prozura

 

Prožura je prakrično zapuščeno mestece, nameščeno nad čudovitim, globokim zalivom, v katerem se je sončilo nekaj barčic. Pusto mesto je bilo prav žalsotno videti, a je bilo očitno, da je ne tako dolgo tega tukaj bilo vse polno življenja: balinišče, zbirališče za vodo, njivice… Pri vsem tem je najbolj padlo v oko, da je praktično edina na novo obnovljena hiša – cerkev ob pokopališču.

09_Saplunara

09_Saplunara

10_Blace

10_Blace

 

Sledila je popoldanska osvežitev v zalivu Saplunara. Zaliv je slaven zaradi mivke, ki pokriva obalo. Saplunara je morda lep zaliv, a našo pozornost je pritegnil zaliv Blace, globok v obalo zarit in plitek zaliv, ki ga obala obkroža praktično tri četrt kroga. Na njega smo že gledali iz palub jadrnic, a se notri ni moglo, ker zaliv varuje plitek preliv. Mivka na obali, gozd tik nad mivko, tirkizna gladina in pličina… kot bi bili nekje daleč, na tihomorskih otokih.

21.06.2014, Montokuc-Veliki gradac, Jezera, Sv. Marija

Sedaj, ko je najvišji vrh otoka bil osvojen, sledili so »manjši« izzivi. Za današnji dan je bil izbran vrh Montokuc, najvišji vrh Nacionalnega parka Mljet.

Na pot smo se podali peš že kar iz Polač. Pot nas je popeljala skozi gozd. Po tem, ko je pred dvemi dnevi deževalo, je danes bilo rahlo oblačno. Po prijetni temperaturi je hoja po vlažni zemlji bila pravi užitek. Na vrhu Montokuca je opazovalnica, iz katere opazovalec opazuje, če je kje v bližini požar. Mljet je najbolj gozdnat jadranski otok in požar bi tukaj lahko zelo hitro naredil neprecenljivo škodo. Gozdovi alepskega bora zelo hitro gorijo in širijo požar, zato je požarna nevarnost vseskozi prisotna.

Z Montokuca je lepo viden vstop iz morja proti Velikem jezeru. V kanalu je nameščena »eko brana«, pravzaprav vrata, ki preprečujejo vstop smetem v jezera.

11_Ekobrana

11_Ekobrana

12_Veliki_gradac

12_Veliki_gradac

 

Pri spuščanju z Montokuca smo se razdelili v dve skupini: ena si je šla ogledat Soline in mesto bivšega mostu, druga pa je zavila na vrh Veliki Gradac. Tu je nekoč bila ilirska gradina, na kar danes spominja le ogromen kup kamnov, ki si tu-pa-tam zloženi v zid.

Sestopili smo naravnost proti Pristaništu, mestecu ob Velikem jezeru. Na koncu smo se vse skupaj zbrali pri Malem mostu, med Velikim in Malim jezerom. Po hoji navkreber je kopanje in hlajenje v morski vodi bilo pravi užitek. Poseben užitek je bilo spuščanje po kanalu med Velikim in Malim jezerom, kjer je, zaradi plime, morje kot reka teklo iz Velikega v Malo jezero.

13_kanal

13_kanal

14_Sv_Marija

14_Sv_Marija

 

Na Velikem jezeru je, kot bo to bila scena iz fantastičnih filmov, umeščen otoček Sv. Marija, na katerem je mogočna stavba: samostan. Pogled na ta otoček je tisto, kar pogosto vidimo na prospektih in reklamah o Mljetu in Jadranskih otokih. Otoček je bil nastanjen že v antičnih časih, kar pričajo rimske izkopanine in ostanki stavb. Sedaj na njemu kraljuje mogočno poslopje, katerega osrčje je benediktinski samostan, ustanovljen v 12. stoletju. Okrog samostana je sčasoma zgrajen niz poslopij: klošter, trdnjava, cerkev… Marin Perković. ki je nekoč bil voditelj mljetskega nacionalnega parka, nam je podrobno opisal zgodovino Mljeta in otočka Sv. Marije.

22.06.2014, Babino polje-Rogovići-Peškarija-Sobra, Sutmiholjska uvala

Izhodišče za današnji pohod je zopet bilo v Babinem polju. Znova smo se iz Babinega polja povzpeli na sedlo Rogovići. Pot smo nadaljevali proti dolini Peškarija.

Dolina je dobila ime po ribičih. Namreč, svojčas so se na tem mestu srečevali kmetje iz Babinega polja in ribiči iz Sobre. Peškarija je na pol poti med Sobro in Babinim poljem, približno eno in pol uro hoje iz enega ali drugega kraja. Na tem mestu so si potem kmetje in ribiči izmenjevali svoje pridelke in ulov. O pomembnosti peškarije pričajo urejene steze (mulatjere), ki do Peškarije vodijo tako iz Babinega polja kakor tudi iz Sobre.

Pot skozi gozd, ki je obkroža mediteranska vegetacija, je bila paša za oči. Močno sonce je povzročilo, da je zrak bil poln različnih dišav. Stezico je pregrajevalo na stotine pajčevin, zato je na začetku kolone hodil »pobiralec pajčevin«, ki je z vejico pridno mahal in pobral pajčevine, ki bi se sicer neprijetno lepile za potne obraze.

15_Peskarija

15_Peskarija

16_Mulatjera

16_Mulatjera

 

Ko se je pot iz doline prevesila navzdol, je pred nami bil pogled proti Pelješcu. Sledila je pot le še navzdol. Pot je znova bila utrjena in tlakovana.

V Sobri so se zbrale vse ekipe. Po skupnem kosilu smo se napotili v zaliv Sutmiholjska. Zeleno morje, lep žalo, toplo morje… Takšnim argumentom ni bilo težko podleči in kmalu sm se vsi hladili v zeleni morski vodi.

17_Sutmiholjska

17_Sutmiholjska

18_Sutmiholjska

18_Sutmiholjska

 

23.06.2014, Odisejeva spilja-Babino polje, Jezera-Pomena

Za zadnji dan bivanja na Mljetu je ostal »cukerček«: Odisejeva spilja.

Za nas, člane JK Odisej, ima ta spilja poseben pomen. Namreč, na bližnjem otočku Ogiran naj bi se razbila Odisejeva ladja, on sam naj bi po tem vplaval v to spiljo, ki je daleč naokoli edino mesto, kjer se (zaradi strmih skal) da priti na obalo. Potem naj bi Odisej tukaj pri nimfi Kirki preživel sedem let. Naš vodnik Marin Perković je hudomušno dejal, da je najbrž Odiseju po sedmih letih dojadila hrana, ki so je tvorili jastogi, ribe in vino, zato se je odločil, da gre domov, k Penelopi, na »bolj domačo košto«.

Še tretjič nas je avtobus pripeljal do Babinega polja. Od tod je do Odisejeve spilje pelje lepo tlakovana in urejena stezica. Tako urejena stezica je pričala o pomenu Odisejeve spilje za prebivalce Babinega polja. Domačini so to spiljo uporabljali kot zatočišče za svoje čolničke in pristop do morja.

Pot v samo spiljo je dokaj strma in polna drobirja. Nekaj nas se je odločilo za sestop v spiljo. Čeprav obuti v gojzerje, spraševali smo se, kako so to pot vsakodnevno opravljali lokalni ribiči. Nikomur ni spodrsnilo in smo varno prispeli v dno spilje in nazaj.

19_Odsiejeva

19_Odisejeva

20_Odisejeva

20_Odisejeva

 

Doli nas je dočakala čudovita scena. Iz notranjosti je proti odprtem morju peljal tunel, katerega plafon je bil ravna plošča, približno meter nad gladino morja. Takoj je bilo jasno, zakaj je dostop v spiljo možen samo po mirnem morju. Če so valovi večji kot pol metra je že nevarnost, da bi tistega, ki bi v čolničku zapeljal v spiljo, nevarno pritisnulo na strop spilje. Po mirnem morju je bilo moč z barčico vpluti v spiljo in barko potegniti na suho. O tem priča tudi nekaj razpadajoči se čolničkov, katerih stanje in iz njih nastajajoči kup smeti očitno nikogar ne motijo.

21_Odisejeva

21_Odisejeva

22_Odisejeva

22_Odisejeva

 

Skozi spiljo je v notranjost svetilo dopoldansko sonce. Pisane barve in svetloba so bile nagrada vsakomur, ki se je spustil v spiljo. Žal, ni ga fotoaparata, ki bi lahko zajel vso igro svetlobe in barv.

23_Odisejeva

23_Odisejeva

24_Odisejeva

24_Odisejeva

 

Nekaj kopalcev se je odločilo za skok v zeleno morsko vodo. Plavali so ven-noter in ponosno mahali tistim, ki so se po zunanjosti sputili na obalo.

Povzpeli smo se iz spilje in spustili se do spilje po zunanji strani. Navzdol je peljala potka, katere del so bile tudi v živo skalo vklesane stopnice, kar je pričalo o pomenu, k iso ga tej stezici pripisovali domačini. Nad obalo je tudi nekaj hišk, ki so najbrž nekoč ribičem služile kot shrambe. Sedaj samevajo žalostne, zapuščene in brez streh. Na eni izmed njih je nekdo hudomušno narisal tri zvezdice in napisal »Hotel Penelopa«.

Vrnili smo se do Babinega polja, od koder nas je avtobus popeljal nazaj v Polače. Prosto popoldne smo izrabili za izlet do Pomene in kopanje v Malem jezeru.

Ker je zvečer bila nogometna tekma med Hrvaško in Brazilom, smo se z oštirjem zmenili »za podaljšani obratovalni čas«. Večer je hitro minila in podali smo se na spanec, pripravljeni na zgodnje vstajanje.

24.06.2014, Vid/Narona, Udbina, Rijeka, Ljubljana

Pred nami je bila še dolga pot domov, zato je bil namen, da ujamemmo prvi trajekt, ki bo iz Sobre popeljal proti Praprotnem. Sledila je vožnja skozi Neum in skozi dolino Neretve, mimo Opuzena in Metkovića do mesteca Vid.

Domačini in arheologi so vedeli, da je tukaj bilo antično rimsko mesto Narona. A se temu dejstvu ni posvečala prevelika pozornost vse do l. 1995, ko je odkrit Avgusteum, svetišče, posvečeno impertorju Avgustu. To je največji avgusteum na Mediteranu. Število in bogatstvo najdb na tem najdbišču je bilo tako veliko, da je okoli najdbišča narejen muzej. Tako je Narona postala prvi »in situ« muzej na hrvaškem. Sicer pa, kljub velikem številu najdb, je od rimske Narone raziskanih le nekaj odstotkov celotnega mesta.

25_Narona

25_Narona

26_Narona

26_Narona

 

Prefinjenost vsega, kar smo v muzeju videli – od kipov do medicinskih instrumentov – je res impozantna. Tudi tisti, ki niso ravno ljubitelji obiskov muzejev, so se morali strinjati, da je ta muzej bil vreden obiska.

Na poti proti domu smo se (tako kot nekaj let nazaj) ustavili v Udbini na kosilu. To je bilo vse prej kot kosilo: druženje, klepet, pa tudi nekaj žalosti, kajti bližal se je konec lepega izleta.

Kaj naprej?

Izlet na Mljet je za nami. Videli smo marsikaj lepega, preživeli nekaj dni v prijetni družbi in… se že v naprej začeli veseliti pohodu na Korčulo… v gojzerjih.

A več o tem, ko pride čas – ob letu osorej.

Slikal in po spominih napisal

Zlatko Matič

Izlet na Dobrčo

Vsi, ki ste zainteresirani, da bi se po letnem načrtu JKO udeležili izleta na Dobrčo,  ta je predviden za soboto 19. Julij 2014, (glej na tej povezavi Dobrčo) http://www.hribi.net/gora/dobrca/3/129 predlagam, da mi do srede 16. Julija 2014 sporočite svojo udeležbo. Vremenska napoved obeta primerno vreme. Izlet bomo izvedli tudi, če bo prijavljeno minimalno število oseb. Po tem datumu prijav ne bom več sprejemal in bom svoj osebni načrt spremenil.

Hvala za razumevanje.

Vsem želim veliko dobrega in lepo poletje kjer koli že ste ali boste.

Pozdrav,

Lado Brence

GSM 041 652 648 ali e-pošta [email protected]

Izlet na Dobrčo je prestavljen

Po letnem načrtu dejavnosti JKO, je v soboto 31. maja 2014 predviden izlet na Dobrčo. Ker bom med 28. majem in 9. junijem 2014 zadržan na zdravljenju in rehabilitaciji rame, se tega izleta ne bom udeležil. Predlagam, da nadomestimo ta izpad v soboto 19. Julij 2014. Smer Dobrča. Rezervirajte si ta datum za ta dogodek. V primeru slabega vremena, bomo ostali doma. Nekaj dni pred tem, vam bom ponovno poslal sporočilo. Če pa je kdo pripravljen prevzeti vodništvo, naj se oglasi, da se dogovoriva o podrobnostih

Pozdrav,

Lado Brence

tel.: 01/ 28 01 620

GSM 041 652 648 ali e-pošta [email protected]

Dogodek pri Mercator centru v Šiški

Minilo je že skoraj deset dni od sejemskega dogodka pred Mercator centrom v Šiški. Bilo je v soboto 10. maja 2014. Že v jutranjih urah smo se začeli nastavljati soncu in čakati, da se bo usula množica radovednežev, ki jih bo zanimalo, kaj jim želimo pokazati in povedati v zvezi z jadranjem. Z dobrimi nameni se nas je nekaj članov angažiralo za to akcijo. Janko Lah in Miro Kranjc, ki sta se z četrtno skupnostjo Dravlje dogovorila za skupen nastop. Z njihovim športnim društvom smo si delili stojnico, na katero smo obesili zastavo JKO in eno kapo, razstavili smo papirnate materiale in razkazovali na deski pripravljene raznovrstne privezne bitve z vrvmi, majhnih dimenzij. Da je bilo to lično pripravljeno, se je potrudil Miro Kranjc. Janko Lah je spesnil tekste, da je Lado stiskal letake z informacijami o našem klubu in pristopne izjave. Boris je prinesel računalnik, da bi razkazoval posnetke iz različnih dogodkov na morju. In tako sva bila na mestu dogodka od  jutranjih ur dalje našpičena in pripravljena na pogovore z ljudmi, Boris Smirnov in Lado Brence. Ob stojnici, ki je stala na zelenici in manjši vzpetinici med Celovško in parkiriščem, smo pričakovali radovedneže pa jih ni bilo od nikjer. Seveda, saj je bil dan lep in ljudje so verjetno izkoristili sonce kje drugje. Na primer dogodek, Pohod – Pot ob žici in Tek trojk je naredil svoje in tako se pri nas ni nič dogajalo. Do trinajste ure smo se nekoliko družili z predstavniki četrtne skupnosti Dravlje in dvema posameznikoma. Po trinajsti uri, je » službo » nastopil Silvo Pivk. Ker se tudi v popoldanskem času ni zanimanje povečalo, je Silvo sam prevzel pobudo in v okolici opravil nekaj razgovorov. Če bo v sled tega prispela kakšna pristopna izjava, bomo pa še videli.

Pa drugič več sreče.

Lado Brence

JK Odisej predstavitev Slika Merkator 1 Slika Merkator 2

Izlet na 609 m visoki Sabotin nad Novo Gorico

Po Odisejevem letnem planu izletov v hribe, je bila hoja na 609 m visoki Sabotin, ki se dviga nad Staro in Novo Gorico oziroma Solkanom, predvidena že sredi februarja. Ker pa vremenske razmere niso bile idealne, nam je realizacija tega izleta uspela šele v soboto 8. marca 2014. Ni nas bilo veliko. Nekaj pa le. Nama z Ljubico so se pridružili Boris Smirnov z ženo, njuna dva vnuka in nepogrešljiva prijazna psica Bela. Ujeli smo lepo vreme, kar se vidi tudi na slikah, ob katerih si preberite kratke pripovedi.

Prvi dve sliki (1 in 2), smo naredili že ob cesti, kjer smo na parkirišču, ki je približno 100 m nad Sočo, parkirali vozila.

slika 1

slika 2

Že s tega mesta je zanimiv pogled čez goriško proti Trstelju in kraškemu gričevju, ki je nad Mirnom, Volčjo Drago, Dornberkom in drugimi Vipavskimi kraji. Na dveh slikah se vidi, da smo v pričakovanjih, kaj zanimivega bomo ta dan doživeli, izvedeli in videli.

Nekoliko višje nad parkiriščem smo se zapodili med podrastje in po kamniti poti počasi lezli navkreber. Sproti smo si ogledovali Gorško pokrajino in Sočo, katero se vidi nekaj časa, preden izgine za hribčki, ki se še dvigajo pred Tržaškim zalivom.

slika 3

In tako smo prišli do znane planote, saj je bil na njej nekajkrat spremenjen napis Naš Tito. Bile so samo sledi. (Po zadnjih informacijah, so ga ponovno obnovili)

Do druge znamenitosti smo prišli nekaj minut kasneje, na  535 m visoki vrh Sv. Valentina. S klikom na to povezavo preberite, kaj je na tem mestu posebnega.

Na sliki 4, se v ozadju vidi romarska cerkev Sveta Gora, spodaj pa teče Soča.

slika 4

Tudi na siki 5 je v ozadju Sveta Gora, za njo pa naše Alpe.

slika 5

Na sliki 6 se med Sabotinom in nasprotnim hribom vidi Soča, v ozadju pa Krn.

slika 6

Na sliki 7 se vidi orientacijsko znamenje, na višini 609 m, da lažje najdeš pomembnejše kraje.

slika 7

Ker po vrhu Sabotina teče meja med Italijo in Slovenijo, so še vedno vidni sledovi in znamenja kot so kamni, ki določajo mejo in stražarnice. Vidno na sliki 8. In ne samo to. Prisotni so bili tudi Italijanski vojaki opremljeni v kompletno opremo iz časov prve svetovne vojne. Zanimiv pogled nanje.

slika 8

Po vrhu Sabotina smo odšli naprej proti bivši vojaški karavli, kjer je tudi planinski dom. Med potjo smo videli veliko strelskih jarkov in nekaj jam, ki so bile izdolbene v skale.

Na siki 9, uprt pogled Italijanskih vojakov v naše hribovje. Ha, kot da jih še vedno mika.

slika 9

Slika 10, tudi Smirnove nekaj mika, hm, da bi šli naprej.

slika 10

Ja, seveda smo šli naprej in prišli do stare karavle, ki stoji ob planinskem domu. V obeh objektih je na voljo gostinska ponudba. V karavli pa je tudi muzej iz prve svetovne vojne z zbirko artiklov, ki so jih nabrali na področju Soške fronte. In da je bila zbirka popolna, smo naleteli še na vojake Avstrijske vojske iz prve svetovne vojne. Slika 11.

slika 11

Ker smo nekaj zanimivosti iz pol pretekle zgodovine in iz 14 stoletja ta dan že zvedeli in videli, smo si v restavraciji privoščili slastno avtohtono hrano. MMM. Ko smo pojedli, je dišalo po še. Kdaj drugič, če pridemo ponovno.

Za ogled so nam ostale še velike kaverne, kjer je v tistem času vojska bivala. Ta del pa ni prijeten, ker se nahaja globoko v skalah, ki so hladne, vlažne in neprijazne. In smo jo kar hitro pobrisali. Tako se nam je ta dan bližal koncu, le do avtov smo morali še priti. To je pa že drugo poglavje.

Še odgovor na vprašanje, kaj so tam počeli ljudje oblečeni v takratne uniforme Italijanske in Avstrijske vojske. Snemali za film in obujali spomine.

Toliko o tem izletu.

Celoten album slik

Naslednji je predviden za:

Sobota 31. 5.  2014, Dobrča žig

Izhodišče in vrnitev Tržič

Povezava za ogled http://www.hribi.net/gora/dobrca/3/129

Dobimo se ob 0745 na parkirnem prostoru Merkurja ob Celovški v Šentvidu nasproti gostilne Jelen. Odhod vseh prijavljenih in neprijavljenih bo točno ob 0800.

Druge potrebne informacije si bomo izmenjali pred odhodom.

Za popestritev dneva: bomo izbrali kasneje.

Kosilo: v koči na Dobrči, ki slovi po dobri hrani in obilnih obrokih

Povratne informacije o vaši udeležbi pričakujem na e-naslovu [email protected] ali na gsm 041 652 648. V primeru, da bo vremenska napoved neprimerna, vas bom  o morebitni odpovedi  dva dni pred predvidenim dogodkom obvestil po e-pošti. Dogodka se bomo udeležili na lastno željo, v lastni režiji in na lastno odgovornost. Da boste primerno pripravljeni predlagam, da upoštevajte na tej povezavi navodila in nasvete

Jadralski in hribovski pozdrav.

Lado Brence
tel.: 01/ 28 01 620
GSM 041 652 648 ali e-pošta [email protected]