Zapis jadralke Lane z 18 . pomladanske JKO regate, ki je potekala – vključno z prispetjem in povratkom na regatno polje – od 18. do 24. maja 2012
Saj ne morem verjeti, da sta minila dva tedna od naših velikih podvigov na Srečkovi jadrnici.
Saj veste, na poznani Black magic woman (BMW).
Ljubezen do jadranja sem odkrila pred 5-imi leti. Žal zaradi obveznosti ta ljubezen do današnjih dni ni bila izživeta. Ampak od tega tedna z mojo posadko in našo zmago na moji prvi regati se začenja pravo jadralsko življenje. Tako si pač jaz želim.
Lansko leto sem na Dunaju spoznala Sama. Bil je na obisku pri najinem skupnem prijatelju. Pogovarjali smo se tudi o jadranju. Samo je omenil, da sodeluje na regatah in sem ga prosila, če bi se lahko tudi jaz udelezila katere. In tako sem pristala na Srečkovi jadrnici, kjer sem se počutila kot sneguljčica, a ne med palčki, temveč med velikani. Ladjica tako mala, mi pa tako veliki. Le kako bomo lahko preživeli teden dni. Jaz in štirje dečki. Lahko vam povem, da smo se imeli super. Bil je res prekrasen teden jadranja. Tudi vreme je poskrbelo, da smo doživeli zelo pestre situacije na ladji. Za nas začetnike je bil ta teden kar precej „adrenalinski“. In potem so tu še naše jadralske dogodivščine pod Srečkovo komando na ladji. Vsi že poznate, da pač med komando rad dvigne glas in če si začetnik, si seveda še malo neroden in tako se dogajajo situacije, ki sva jih v teku tedna z Lukom spremenila v smeh. Izgledalo je takole: krik Srečka, pogled k Luku in smeh. Pogosto sem se nasmejala do solz. Luka še zvečer ni imel miru. Vsakič, ko sem se spomnila na kakšno situacijo, me je popadel val smeha. Jaz se zelo rada smejem. Že v osnovni šoli sem zaradi smeha redno motila pouk. Tako je imel Srečko trojno zaslugo. Poskrbel je za dobro voljo, sprejel tri začetnike na njegovo ladjo, nas mnogo naučil in hkrati vodil organizacijo regate. Temu pravimo v današnjem času multitasking. Torej vemo, da je Srečko zelo „uporaben“. Zadnji dan, ko smo se vračali v Červar, smo se 5 ur vozili v nevihti in dežju. Pogumno posadko sem pustila na dežju, sama sem pa uživala v salonu na suhem. Dečki so me varno pripeljali na cilj. Prisrčno sem se jim zahvalila. Spremljevalna ladja je bila Srčna dama. Pod njeno palubo se razprostira udoben salon, kjer sta se Uroš in Bojan potegovala v igranju pokerja in kockanja. Prvi dan, ko smo se spoznali, sta kockala in tako je bilo ves teden. Dobro, da sta samo ona dva kockala, ker drugače bi mislila, da bo to kombinacijski turnir v kockanju in jadranju. Prepričana sem, da bi bila posadka v tem primeru gladka zmagovalka. Vreme ne vpliva na njun igralski duh. Igra se v vseh vremenskih pogojih. Tudi ta posadka je pokazala, da zmore več stvari naenkrat. Občudovanja vredno. Ko smo se mi borili z vremenom v dežju, je njihova ladja vozila sama v smislu, nas nič ne preseneti.
Teden je hitro minil, moja velika modrica, ki sem jo staknila pri obratu na regati, ko me je zaradi trenutka nepazljivosti vrv od ograje zadržala, da nisem kot otvoritvena kopalka z zimskim oblačilom izprobala temperaturo morja, je že izginila. Samo sled vrvi od ograje na mojem stegnu je še zelo prisotna in me vsak dan spominja na zloglasen obrat. Tudi ta bo izginila, v pripovedovanjih bo seveda vedno živela. Vsi se radi pohvalimo, kakšni heroji smo bili v določenih situacijah, ali kakšne neumnosti smo počeli. Tako, sedaj pa zadosti.
Rada bi se še enkrat zahvalila vsem za prijetno druženje. Z veseljem se bom tudi v bodoče pridružila vašim srečanjem. Vesela bom tudi, če bo koga zanesla pot na Dunaj, in se srečamo v mojem domačem kraju. Prisrčno vabljeni. Na Donavi je tudi več jadralnih klubov in možnost izposoje jadrnic. Tudi srečanje v tem smislu bi bilo zelo veselo.
Liebe Grüße aus Wien
Lana
