Ponovno smo vabljeni na regato Mini 12 z JK Lokatimingom.
Tokrat je regata 19.8. 2012 v nedeljo na starem mestu, Bohinj pod skalco. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno, dobro voljo pa si bomo naredili sproti. Vreme bo tradicionalno odlično. Dogodek je primeren za jadralce s tekmovalno žilico, navijače, prijatelje, družinska člane skratka za vse ljubitelje jadranja in prijetnega druženja. Kot tekmovalci ste vabljeni vsi člani JK Odisej, kot navijači pa vsi še ostali prijatelji in simpatizerji kluba.
Prosimo za prijave po e-pošti (tekmovalec in št. spremljevalcev ). Rok za prijave je do 17.8. dopoldne. Predlagamo, da se zainteresirani prijavijo čim prej, ker načrtujemo pripraviti interni trening za Odisejevce.
Razpis regate:
12. regata mini 12 Jadralnega kluba Loka Timing 4. skupna regata JK Loka Timing in JK Odisej
Organizator regate je JK Loka Timing.
Za regularnost tekmovalnega dela skrbi regatni odbor (RO) v sestavi: • Franci Ziherl – Fudge • Staš Mlakar • Milan Grad
Na regati lahko sodelujejo člani JK Loka Timing in JK Odisej ter njihovi družinski člani in prijatelji.
Prijave v svojih klubih do 17.8. 2012!
Na regati veljajo Jadralna regatna pravila ISAF 2009-2012, 10 jadralnih zapovedi, ki so sestavni del tega razpisa in so povzetek jadralnih pravil ISAF, in specifična pravila navedena v tem razpisu.
Osnovni namen regate je pridobivanje jadralskih izkušenj, zabava in druženje z jadralskimi prijatelji.
Prispevek udeležencev je 30 € na osebo. V ceni je celodnevni najem bark in prigrizek s pijačo za udeležence. Stroške organizacije in pokalov krije organizator JK Loka Timing.
Program
Nedelja, 19. avgusta 2012
9.00 – 10.00: Prihod udeležencev »Pod Skalco« na Bohinjskem jezeru, plačilo startnine 30 € in prijava na tekmovanje, priprava bark za tekmovanje
10.30: Določitev predtekmovalnih skupin glede na število prijavljenih tekmovalcev ter žrebanje bark.
11.00: Start prve skupine, 15 min. po prihodu zadnjega tekmovalca skozi cilj start druge skupine in tako naprej vse predtekmovalne skupine.
Pol ure po končanem predtekmovanju start tolažilnih skupin, 15 min. po koncu teh plovov finalno tekmovanje 16 najbolje uvrščenih tekmovalcev iz predtekmovanja. Če bo na razpolago več bark, bo v finalu tudi toliko tekmovalcev.
Če bodo vremenske razmere ugodne in bo čas to dopuščal, lahko RO odbor za finale določi dva plova, pri čemer se uvrstitve seštevajo po principu doseženo mesto = število točk.
Po koncu finalnega plova razglasitev rezultatov s podelitvijo pokalov najboljšim trem udeležencem in pokala za ekipno uvrstitev, kamor se štejejo po trije najbolje uvrščeni tekmovalci iz vsakega kluba. Veselo rajanje in proslavljanje rezultatov.
PRAVILA REGATE
Pravilo iznad vseh pravil je varnost tekmovalcev in bark!
Regatno polje bo postavljeno pred čolnarskim pomolom JK Bohinj »Pod Skalco« v smeri proti severu v obliki trikotnika ali palice. Število krogov v posameznem plovu določi RO glede na vremenske in vetrovne razmere.
Start bo med bojo na jezeru in starterjem na obali SV od boje. Tekmovalci vse boje puščajo na levem boku, cilj pa je na isti črti kot start, torej med bojo in starterjem.
Vsa obvestila tekmovalcem bodo ustna pri čolnarskem pomolu JK Bohinj ob jezeru »Pod Skalco«
15 min. do starta objava točnega časa – velja čas, ki ga objavi RO.
5 min. do starta – opozorilo in zvočni signal!
4 min. do starta, opozorilo in zvočni signal!
1 min. do starta, vse jadrnice morajo biti na ne tekmovalni strani startne linije – opozorilo in zvočni signal!
Start se objavi s pomola z dolgim zvočnim signalom! Jadrnica, ki je prehitro startala, je dolžna na zahtevo sodnika ponoviti start – to je obkrožiti startno bojo tako, da jo pusti na levi strani. Če tega ne stori, se smatra, kot da ni startala (OCS).
Jadrnica, ki je kršila JADRALNA REGATNA PRAVILA, se lahko odkupi z obratom za 360°. Kazen se izvede takoj ali najkasneje 10 min. po incidentnem dogodku, vsekakor pa pred prehodom ciljne črte. Kazen se izvede z enim obratom za 360° v isto smer. Tekmovalec javi bližnji jadrnici ali sodniku, da dela kazenski obrat.
Proteste sprejema RO najkasneje v eni uri po končanem plovu samo v pisni obliki. Možne odločitve RO so: zavrnitev protesta, opomin, sprememba vrstnega reda v cilju in diskvalifikacija. Odločitve RO so avtonomne in dokončne.
Prvi trije v finalnem plovu prejmejo pokale.
Pokal prejme tudi klub za ekipno uvrstitev, kamor se štejejo uvrstitve treh najbolje uvrščenih tekmovalcev posameznega kluba.
Deset jadralnih zapovedi
Leve uzde se izogibajo desnim.
Privetrje se izogiba zavetrju.
Jadrnica zadaj se izogiba jadrnici spredaj.
Jadrnica v manevru, se izogiba jadrnicam, ki jadrajo.
Izogibaj se dotikom! Namen regatnih pravil je preprečevanje dotikov, ne pa izzivanje nesreč.
Če imaš prednost oz. nameravaš spremeniti smer, pusti nasprotni jadrnici dovolj časa, da se umakne.
V coni treh dolžin okoli oznake ali ovire (ne pa na startu!) ima(jo) notranja(e) jadrnica(e) pravico do prostora za manever okoli oznake.
Jadrnica, ki odstopi, oz. ne tekmuje ne sme ovirati jadrnic v regati.
Če si prekršil pravilo, sprejmi kazen.
Bolje je pustiti prostor, kot pa preživeti ure in ure v sobi za proteste.
Zapis jadralke Lane z 18 . pomladanske JKO regate, ki je potekala – vključno z prispetjem in povratkom na regatno polje – od 18. do 24. maja 2012
Saj ne morem verjeti, da sta minila dva tedna od naših velikih podvigov na Srečkovi jadrnici.
Saj veste, na poznani Black magic woman (BMW).
Ljubezen do jadranja sem odkrila pred 5-imi leti. Žal zaradi obveznosti ta ljubezen do današnjih dni ni bila izživeta. Ampak od tega tedna z mojo posadko in našo zmago na moji prvi regati se začenja pravo jadralsko življenje. Tako si pač jaz želim.
Lansko leto sem na Dunaju spoznala Sama. Bil je na obisku pri najinem skupnem prijatelju. Pogovarjali smo se tudi o jadranju. Samo je omenil, da sodeluje na regatah in sem ga prosila, če bi se lahko tudi jaz udelezila katere. In tako sem pristala na Srečkovi jadrnici, kjer sem se počutila kot sneguljčica, a ne med palčki, temveč med velikani. Ladjica tako mala, mi pa tako veliki. Le kako bomo lahko preživeli teden dni. Jaz in štirje dečki. Lahko vam povem, da smo se imeli super. Bil je res prekrasen teden jadranja. Tudi vreme je poskrbelo, da smo doživeli zelo pestre situacije na ladji. Za nas začetnike je bil ta teden kar precej „adrenalinski“. In potem so tu še naše jadralske dogodivščine pod Srečkovo komando na ladji. Vsi že poznate, da pač med komando rad dvigne glas in če si začetnik, si seveda še malo neroden in tako se dogajajo situacije, ki sva jih v teku tedna z Lukom spremenila v smeh. Izgledalo je takole: krik Srečka, pogled k Luku in smeh. Pogosto sem se nasmejala do solz. Luka še zvečer ni imel miru. Vsakič, ko sem se spomnila na kakšno situacijo, me je popadel val smeha. Jaz se zelo rada smejem. Že v osnovni šoli sem zaradi smeha redno motila pouk. Tako je imel Srečko trojno zaslugo. Poskrbel je za dobro voljo, sprejel tri začetnike na njegovo ladjo, nas mnogo naučil in hkrati vodil organizacijo regate. Temu pravimo v današnjem času multitasking. Torej vemo, da je Srečko zelo „uporaben“. Zadnji dan, ko smo se vračali v Červar, smo se 5 ur vozili v nevihti in dežju. Pogumno posadko sem pustila na dežju, sama sem pa uživala v salonu na suhem. Dečki so me varno pripeljali na cilj. Prisrčno sem se jim zahvalila. Spremljevalna ladja je bila Srčna dama. Pod njeno palubo se razprostira udoben salon, kjer sta se Uroš in Bojan potegovala v igranju pokerja in kockanja. Prvi dan, ko smo se spoznali, sta kockala in tako je bilo ves teden. Dobro, da sta samo ona dva kockala, ker drugače bi mislila, da bo to kombinacijski turnir v kockanju in jadranju. Prepričana sem, da bi bila posadka v tem primeru gladka zmagovalka. Vreme ne vpliva na njun igralski duh. Igra se v vseh vremenskih pogojih. Tudi ta posadka je pokazala, da zmore več stvari naenkrat. Občudovanja vredno. Ko smo se mi borili z vremenom v dežju, je njihova ladja vozila sama v smislu, nas nič ne preseneti.
Teden je hitro minil, moja velika modrica, ki sem jo staknila pri obratu na regati, ko me je zaradi trenutka nepazljivosti vrv od ograje zadržala, da nisem kot otvoritvena kopalka z zimskim oblačilom izprobala temperaturo morja, je že izginila. Samo sled vrvi od ograje na mojem stegnu je še zelo prisotna in me vsak dan spominja na zloglasen obrat. Tudi ta bo izginila, v pripovedovanjih bo seveda vedno živela. Vsi se radi pohvalimo, kakšni heroji smo bili v določenih situacijah, ali kakšne neumnosti smo počeli. Tako, sedaj pa zadosti.
Rada bi se še enkrat zahvalila vsem za prijetno druženje. Z veseljem se bom tudi v bodoče pridružila vašim srečanjem. Vesela bom tudi, če bo koga zanesla pot na Dunaj, in se srečamo v mojem domačem kraju. Prisrčno vabljeni. Na Donavi je tudi več jadralnih klubov in možnost izposoje jadrnic. Tudi srečanje v tem smislu bi bilo zelo veselo.
18. spomladanska JKO regata na relaciji Lošinj-Rab
Regate se je tokrat udeležilo le šest jadrnic v regati ter betonska jadrnica »Sušca« Staneta Hrvata, ki je prevzela vlogo sodniške barke. S to jadrnico sem 20.5. pripotoval iz Pule-Veruda do Osorja, kjer sem prestopil na jadrnico »Allegro« Janeza Vrtačiča in s posadko Igor, Matija, Srečko in Janez nadaljeval našo pustolovščino. Z Allegrom so pripluli iz Punata do Lošinja in se v nedeljo brez mene (Skipper je Igor) udeležili prvega regatnega dne. Zaradi Bonace niso prispeli pravočasno na cilj.
V ponedeljek, ko smo prešli preko ožine v Lošinjski kanal, smo pri Nerezinah takoj štartali drugi plov. Prvič je na regati krmaril Matija. Veter »Jugo« se je iz začetnih 15 Kts polagoma jačal in smo morali krajšati za en ref. Žal smo se pri vetru nad 25 Kts malo prepozno odločili krajšati na drugi ref pa nas je že položilo. Pri tem je popustila pripona škote jadra in genovi se je razparal rob. Takoj smo vse skupaj pospravili in pognali motor. Bili smo v bližini rta Suhe pod Cresom. Hoteli smo pluti v zaliv Kolorat, vendar je jugo pritisnil na 40 Kts, in motor ni zmogel proti vetru. Obrnili smo nazaj proti Osorju in se uspešno skrili šele v zalivu Sonte. Na sidru smo počakali, da je orkanski Jugo z dežjem popustil in smo se proti večeru prebili do zaliva Kolorat. Privezali smo se na bojo (100Kun) in še pred nočjo popravili jadra.
Drugi udeleženci regate so ta dan uspeli prijadrati na cilj in so se pozno popoldne odpravili v Supetarsko Drago v marino. Drugi dan v torek smo se zgodaj odpravili proti Rabu in še pravočasno prispeli na štart tretjega plova. Zopet nam je nagajalo brezvetrje in s skrajno potrpežljivostjo smo dosegli cilj in se s tem plasirali na zadnje mesto. Dobili smo POLŽKA. Vsa flota je nato zapeljala do otoka Goli, do » Otoka brez milosti«, kot je zapisal obsojenec informbirojevec Dimitrij Žilevski v svoji knjigi. Tu smo si lahko ogledali razvaline nekdanjega zapora in z grenkim priokusom razmišljali o strahotnem trpljenju drugače mislečih ljudi.
Zvečer, ko smo že pozabili na Goli, nam je v marini v Supetarski Dragi ob dobri večerji predsednik Milan Grad razodel naše uvrstitve. Kot rečeno smo prejeli kolajno polžka. Zmagal pa je Škrlec, drugi je bil Najdič (nekdanji jadralec olimpijec v Muenchnu), tretji pa Kosec z Altopom. Mi Neugnanci smo res pravi neugnanci.
V sredo smo odpluli do Baške, ker pa je bila napovedana olujna Burja z dežjem, smo se privezali v Punatu. V četrtek je sijalo sonce in odpluli smo do Malinske. Na pol poti smo se morali v zaliv Vela Jana skriti pred močnim neurjem z NW vetrom >30 Kts. Kar prav nam je prišlo, da smo ob boku tam zasidrane jadrnice v miru kosili. Pozno popoldne smo se privezali v Malinski, ker pa smo zgodaj izpluli, nismo plačali priveza. Da je Goli morda zaradi velike sramote v ruševinah, pa tega ne bi pričakoval od nekdaj mondenega turističnega naselja »Haludovo«. Tudi v petek je pihala Burja do 30 Kts vendar je Janez suvereno pristal na svojem privezu v Punatu. Zopet smo doživeli prijeten jadralski dogodek, ki se nam bo vtisnil v spomin.
V celoti smo prepluli na relaciji: Punat, V.Lošinj, M.Lošinj, Osor, Kolorat, S.Draga, Goli, S. Draga, Baška, Punat, Malinska in Punat cirka 164 Nm.
1. Pregled trenutnega stanja ter možnosti vzdrževanja spletnih strani JK Odisej
Ker je usoda starega strežnika zaradi junija predvidene selitve ComTrade negotova, je bila letos v začetku leta postavljena spletna stran na WordPress infrastrukturi. Iztok je takrat na sestanku vodstva predstavil novo infrastrukturo, kot tudi prednosti in slabosti v primerjavi s starim sistemom. IO se je na podlagi argumentov odločil za prenos spletnih strani na WordPress.
Zaradi pripomb nekaterih članov na nove spletne strani JK Odisej se je na iniciativo predsednika IO Milana Grada oblikovala skupina za strokovno in vsebinsko presojo le-teh in možnosti.
Možnosti:
vzpostavitev novega strežnika s kopijo starih strani, nadaljevanje urejanja v starem načinu pri tej varianti je problem predvsem dodajanje/urejanje strani, ki zahteva nekaj več tehničnega znanja (znanje urejanja HTML); Iztok s takim načinom urejanja ne želi več nadaljevati
vzpostavitev novega strežnika z lastnim CMS sistemom z lastnim CMS sistemom bi imeli prednost poenostavljenega dodajanja/urejanja vsebin in hkrati imeli več svobode pri prilagoditvi videza; ta varianta zahteva znanje potavitve in vzdrževanja CMS sistema; Iztok tega znanja nima zato bi bilo treba poiskati drugega skrbnika
uporaba WordPress infrastrukture infrastruktura je že na voljo, je brezplačna (plačati bo treba le mapiranje domene 13USD/leto); v brezplačni različici je omejitev s prostorom (ki glede na trenutne potrebe ni problem) ter videzom (omejeni smo na predpripravljene oblikovne predloge)
Vsi prisotni smo se strinjali, da zadnja varianta v primerjavi s alternativama zahteva najmanj vloženega truda in nudi dovolj fleksibilnosti in možnosti, da pokrije naše potrebe.
Sklep 1: Za nove spletne strani obdržimo WordPress infrastrukturo.
2. Prenos starih vsebin
Na novo spletno stran so bile od starih vsebin prenešene osnovne informacije o klubu. Stare vsebine bi lahko ohranili bodisi z vzpostavitvijo kopije starega sistema na alternativen strežnik (za primer, če ComTrade strežnik ne “preživi” selitve) ali pa s prenosom starih vsebin na WordPress. Ker je starih vsebin precej, se bo prenos delal postopoma od novejših k starejšim. Za dostop do še neprenesenih vsebin je na voljo še vedno star strežnik, če ta po selitvi ne bo več na razpolago se lahko po potrebi začasno kje vpostavi tudi rezerva.
Sklep 2: Staro vsebino prenesemo: Iztok, Borut, Luka, Dejan. Iztok posreduje kopijo stare vsebine ostalim. V prvi fazi prenesemo poročila 2011 in vsebino v Priročniku.
Luka – Poročila:
3. mini-12 – medklubska regata na Bohinjskem jezeru Jesensko (zimski) pohod na Snežnik Zaključni plov JK Odisej v zadarskem akvatoriju 20. jubilejna regata za prehodni pokal JKO Popoldansko jadranje na Bohinjskem jezeru Barcolana 2011
Dejan: 17. spomladanski plov/regata JK Odisej 2011 – (prenešeno) Izlet članov Odiseja v Beneško laguno – (prenešeno) Na Lastovo… v gojzerjih – (prenešeno) Beatlon 2011 Na Slavnik – izlet treh generacij
Borut: Poročilo 8. regate J-24 JK Odisej Usposabljanje na J24 XXIII. predbožično jadranje Od Tinjana do Secovelj Zgodil se je Občni zbor JK Odisej 2011
Iztok – Priročnik: Regatna pravila Pomorski predpisi Nasveti
V delo prenašanja starih vsebin se lahko vključijo tudi dodatni prostovoljci z nakaj osnovnega znanja objave spletnih vsebin.
3. Ostalo
Sklep 4. Uredi se še preslikavo domene odisej.org na wordpress.
Na naslednji seji IO se preveri napredek glede zgoraj dogovorjenega.
OKVIRNA IZPITNA VPRAŠANJA ZA IZPIT ZA VODITELJA ČOLNA
Izpitni program za voditelja čolna obsega naslednje predmete:
PRAVILA O IZOGIBANJU TRČENJA NA MORJU
DRUGI POMORSKI PREDPISI
OSNOVE NAVIGACIJE
OSNOVE MOTOROZNANSTVA
PRVA POMOČ
MORNARSKA DELA IN VEŠČINE
PRAVILA O IZOGIBANJU TRČENJU NA MORJU
– Kdaj obstaja nevarnost trčenja? – Kaj pomeni varna hitrost in kakšen mora biti manever izogibanja? – Pravila o izogibanju jadrnic? (veter iz iste strani, veter z različnih strani) – Kdaj se smatra, da plovilo prehiteva, kakšni so zvočni signali pri prehitevanju? – Kako in katero plovilo se mora izogibati, ko plovili plujeta drugo proti drugemu? – Kako ugotovimo, da obstaja nevarnost trčenja pri križanju kurzov dveh plovil in kako in katero plovilo se mora izogibati? – Medsebojne obveznosti plovil; katerim plovilom se mora umakniti s poti plovilo na mehanski pogon, kadar plove? – Katere so pozicijske luči plovil, v kakšnem horizontu svetijo? – Kakšne luči morajo imeti ladje na mehanski pogon kadar plovejo, vlačilec, jadrnice in plovila na vesla, ribiška ladja, ladje, ki ne morejo manevrirati ali ladje z omejeno sposobnostjo manevriranja, ladje omejene s svojim ugrezom, pilotske ladje, zasidrane in nasukane ladje? – Koliko traja kratek zvočni signal, koliko traja dolg zvočni signal? – Kakšni so zvočni signali prehitevam po desni, prehitevam po levi, vozim nazaj, opozarjam nase, zvočni signal pri zmanjšani vidljivosti?
DRUGI POMORSKI PREDPISI
– Kje se v RS lahko vpiše čoln? – Kakšne označbe mora imeti čoln? – Kakšne dokumente mora predložiti pri prvem vpisu čolna v vpisnik čolnov? – Katere so vrste pregledov čolnov – V kakšnem časovnem obdobju se opravljajo pregledi in za katere vrste čolnov? – Kako se deli obalno morje? – Koliko milj je teritorialnega morja? Od kje se meri teritorialno morje? Kaj predstavlja zunanji rob teritorialnega morja? – Kaj je carinski pas na morju? – Kakšne so obveznosti voditelja čolna, ko pluje po notranjih morskih vodah tuje države oziroma, ko pluje po tujem teritorialnem morju? – Kdo skrbi za varnost plovbe v RS? – Predpisana minimalna oddaljenost plovbe od obale za različne vrste plovil?
OSNOVE NAVIGACIJE
– Kaj je to navigacija? Čitanje pomorske karte (vrsta dna, svetilniki, izobate,…) – Določanje zemljepisnih koordinat točke na pomorski karti (geografska širina, geografska dolžina). – Kje na karti odčitamo geografsko širino, kje geografsko dolžino ? – Od kje se meri geografska širina (dolžina) in koliko je maksimalna širina (dolžina)? – Kaj je to kurz ? Katere vrste kurzov poznamo? – Risanje in čitanje kurza na pomorski karti ? – Osnove zemeljskega magnetizma? – Kaj je to deviacija, zakaj nastane, kje dobimo podatke o devjaciji? – Kaj je to varjacija, zakaj nastane, kje dobimo podatek o varjaciji? – Kaj je to azimut, premčev kot? – Preračunavanje kurzov in azimutov. – Določanje oddaljenosti in prevoženi poti. – Določanje pozicije plovila (npr. z 2 azimuti, 2x merjenje azimuta na isti objekt v razmaku časa,…). – Kompas in njegova uporaba.
OSNOVE MOTOROZNANSTVA
– Štiritaktni bencinski motor – delovanje. – Naprava za vžig motorja – svečka. – Gorivo za bencinski motor – Uplinjač. – Maziva za bencinske motorje. – Naprave za hlajenje motorja z vodo. – Dvotaktni bencinski motor-princip delovanja – Štirikratni dizel motor – princip delovanja – “Z” pogon – Delitev motorjem glede na uporabnost čolnov. – Tlačno podmazovanje motorjev – Magnetni vžig motorja – Dovod goriva pri bencinskem in diesel motorju – Akumulator. – Vrste hlajenja motorja – Razlika med dvo in štiritaktnim motorjem. – Vzdrževanje in rokovanje motorja. – Maziva za motorje. – Razlika med diesel in bencinskim motorjem. – Izvenkrmni motor. – Baterijski vžig motorja.
MORNARSKA DELA IN VEŠČINE
– Vrste čolnov. – Glavni sestavni del čolna. – Nadvozje, ugrez, stabilnost čolna. – Vzdrževanje čolna. – Vrste vrvi, zakaj se uporabljajo. – Vezanje vozlov: pašnjak ali nezategljiva zanka, zastavni, vrzni, sidrni,… – Manever pristajanje in vezanj čolna – Kako ravnamo pri vdoru vode? – Katera sredstva za reševanje poznamo? – Kakšen je manever pri reševanju oseb iz morja? – Sidranje in vrste sider. Za katera dna se uporabljajo posamezne vrste sider? – Za kakšen namen uporabljamo posamezne vrste vozlov? – Predpisana oprema čolnov glede na dolžino in namen uporabe. – S čim opišemo vreme? (z vremenskimi pojavi, temperaturo zraka, vlago, zračnim pritiskom. Smerjo vetra – o vsakem elementu osnovno definicijo). – Kako merimo temperaturo zraka? – Kaj nam pove podatek o vlagi? Razlika med relativno in absolutno vlago? – Zračni pritisk, kako ga merimo? – Kaj je veter, katere elemente merimo? Enote za hitrost vetra? – Kateri so glavni vetrovi na Jadranu? (burja, burin, levant, jugo, široko, lebič, maestral, tramontana). – Opis burje, burina, razlika med njima. – Opis juga, široka, razlika med njima. – Opis tramontane, opis maestrala. – Jugozahodnik – lebič, kdaj se pojavlja, zakaj je nevaren? – Kdaj se pojavljajo nenadne spremembe močnih vetrov? – Anticiklonalno vreme, ciklonalno vreme, vetrovne razmere. – Megla na morju, kdaj se pojavlja v severnem Jadranu? – Vrste oblakov. – Nevihte na Jadranu. – Toplotne nevihte nad kopnim. – Vremenska napoved, na kaj moramo biti pozorni? Kje in kdaj jo lahko poslušamo.
Kaj ni znanje tisto – vsaj možnost naučiti se vsakič nekaj več, ko jadramo – kar nas neprestano privablja nazaj na vodno prizorišče, tako novince kot vrhunske jadralce? Ob sprejetju takšnega razmišljanja je težko zavrniti priložnost pospešenega učenja, ki ga lahko dobimo skozi tekmovanje. Od prenekaterega potovalnega in rekreacijskega jadralca sem imel priliko slišati trditve, da dokler se niso preizkusili v tekmovanju, niso upoštevali obstoja mnogih različic pravilnega položaja jader in maksimalne učinkovitosti jadrnice, in tudi pravil se še niso resno lotili. To ni kritika potovalnih in rekreacijskih jadralcev, je samo navedba v podporo koristi, ki jo lahko da tekmovalno jadranje. Optimizirati zmožnosti jadrnice in posadke reagirati in izrabljati moč vetra je bistvo učinkovitega jadranja. Vendar, ko tekmujemo je okoli nase jadrnice se veliko drugih jadrnic na relativno omejenem prostoru, se posebej tik pred startom regate. In tam imamo priliko od blizu videti tisto, kar je tudi pomemben del vrhunskega jadranja. Vrhunski jadralci odlično obvladajo pravila in se z lahkoto gibljejo tudi v zelo omejenem prostoru. Vsakdo natančno ve kakšne pravice poti in dolžnosti izogibanja mu pripadajo in ustrezno varno vodi svojo jadrnico v danih razmerah in prostoru.
Za osvežitev povejmo, da na morju velja pomorsko pravo, ki temelji ali je pisano predvsem iz vidika varnosti (tako ljudi kot stvari) in so pravice, dolžnosti, ukrepanja in odgovornosti zmeraj na vseh udeleženih. Na kratko, osnovno izhodišče pri dogodkih na morju je, da je v osnovi krivda enakomerno razdeljena na obe strani (50 proti 50). Presoja in dokazuje se kaj in kako so udeleženi ukrepali, v skladu s pravili ali ne, in se glede na ugotovitve manjša ali veča razmerje krivde. Na morju gre za pravice in dolžnosti, ne pa za kdo ima prav ali narobe kot je to pravno na kopnem.
In sedaj nazaj k našim željam vrhunsko jadrati. Skozi sestavke o pravilih želimo ljudem približati in na kratko razložiti posamezne pojme, definicije in najpogosteje nastopajoče pravice in dolžnosti kadar jadramo na regatah. Vsem bralcem želimo čim lažje obvladovanje pravil in s tem večjo varnost za vse na morju.
V jadralnem športu velja osnovno načelo »ŠPORTNO VEDENJE IN PRAVILA«:
Tekmovalce v jadralnem športu vodi skupek pravil, ki se po pričakovanju upoštevajo in uveljavljajo. Osnovno načelo športnega vedenja je, da tekmovalci, ki so prekršili pravilo, nemudoma sprejmejo kazen, lahko tudi tako, da odstopijo.
S pojmom pravil se srečamo tako že na samem začetku v prvem stavku. Poleg tega je zapisano, da se od vsakega jadralca na regatah pričakuje, da pravila tako upošteva kot tudi uveljavlja. To pomeni, da je jadralni šport, ki je zgodovinsko šport kraljev, samouravnavan. Drugače povedano, jadralci sami skrbimo za to, da jadramo skladno s pravili in pravila tudi uveljavljamo.
Pojem pravilo je točno določen v definiciji in velja za vse nadalje našteto:
(a) Pravila v knjižici Jadralna regatna pravila (JRP), vštevši Definicije, Regatne signale, Uvod, preambule in pravila iz zadevnih dodatkov, z izjemo naslovov;
(c) Predpisi nacionalne jadralne zveze, razen kadar so spremenjeni z jadralnimi navodili v skladu z morebitnimi predpisi nacionalne zveze po jadralnem regatnem pravilu 87;
(d) Pravila razreda (za jadrnice, ki tekmujejo po sistemu hendikepa ali ratinga, so pravila tega sistema ‘pravila razreda’);
(e) Obvestilo o regati;
(f) Jadralna navodila; in
(g) Vsi drugi dokumenti, ki so predpisani za posamezno prireditev.
Pravila so pisana prvenstveno z gledišča pravic jadrnice s pravico neovirane poti. V pravilih ne gre za krmarje ali člane posadke, govora je o jadrnicah in njihovih pravicah in dolžnostih.
V vseh pravilih se uporablja definicije ali določila posameznih pojmov, ki so zapisana na zadnjih straneh knjižice Jadralnih regatnih pravil. Vsakomur, ki se bo sam lotil branja Jadralnih regatnih pravil priporočam, da si najprej natančno prebere vsako posamezno definicijo in si jih zapomni točno tako, kot so napisane. Definicije se enoznačno uporabljajo v Jadralnih regatnih pravilih in so podlaga za določanje pravic in dolžnosti jadrnic.
Za pokušino bomo začeli z definicijo ali določilom Izogibati se. Sklicevanje na definicije je v JRP zmeraj označeno s poševno natisnjenim pojmom (italica).
Izogibati se
Jadrnica se izogiba drugi jadrnici, če lahko druga jadrnica jadra v svoji smeri (kurzu), brez izvajanja manevra izogibanja. In, kadar sta jadrnici na enakih uzdah prekriti, če lahko zavetrna jadrnica spremeni smer v obe smeri brez takojšnega dotika privetrne jadrnice.
Kot vidimo v sami definiciji pojma nastopajo nove definicije Na uzdah, Zavetrje in privetrje, ki jih moramo predhodno osvojiti, da bomo lahko pravilno razumeli definicijo Izogibati se.
Na uzdah; desnih ali levih
Jadrnica je na uzdah, desnih ali levih, glede na svojo privetrno stran.
Zavetrje in privetrje
Zavetrna stran jadrnice je tista, ki je, oz. je bila, kadar je obrnjena s premcem v veter, proč od vetra. Kadar pa jadra z bočnim vetrom ali vetrom v krmo, je njena zavetrna stran tista, na kateri je njeno glavno jadro. Druga stran je njena privetrna stran. Kadar sta jadrnici na enakih uzdah prekriti, je tista, ki je na zavetrni strani druge, zavetrna jadrnica. Druga je privetrna jadrnica.
In zdaj nam je lahko jasno zakaj je priporočljivo najprej natančno preštudirati definicije. V definiciji Zavetrje in privetrje nastopa zopet nova definicija Prekrivanje.
Neprekrita s krmo in neprekrita s premcem; prekrivanje
Jadrnica je neprekrita s krmo druge jadrnice, kadar so njen trup in oprema v normalni legi za linijo, potegnjeno prečno na skrajno krmno točko trupa in opreme druge jadrnice v normalni legi. Druga jadrnica je neprekrita s premcem. Jadrnici se prekrivata, kadar nobena ni neprekrita s krmo. Prekrivata pa se tudi, kadar neka jadrnica med njima prekrije obe. Ti izrazi ne veljajo za jadrnice na različnih uzdah, razen če velja JRP 18.
Za plovbo po morju z jadrnico so najbolj pomembna pravila izogibanja trčenj na morju (srečevanja), ki so za tekmovalno jadranje podrobno opredeljena v drugem delu JRP. V oddelku A so določene obveznosti in pravice ob Srečevanju jadrnic (JRP 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18.1, 18.2, 18.3, 18.4, 18.5, 19, 20, 21, 22). Pogledali si bomo JRP 10, 11 in 12 iz zornega kota definicij. Za večjo preglednost je na koncu vsakega slikovnega primera tudi besedilo posameznega JRP.
2. DEL JRP, ODDELEK A
PREDNOST (PRAVICA POTI)
Jadrnica ima prednost (pravico poti), kadar se ji je druga jadrnica dolžna izogibati. Kljub temu pa nekatera pravila v Oddelkih B, C in D le omejujejo manevre jadrnice, ki ima prednost.
Za lažjo ponazoritev ali razlago definicije Neprekrita s krmo in neprekrita s premcem; prekrivanje si bomo pogledali nekaj slikovnih primerov.
Primer 1: Modra jadrnica, za črto krme rumene jadrnice, je neprekrita s krmo. Po definiciji je rumena jadrnica neprekrita s premcem. Velja JRP 12. Jadrnici sta na enakih uzdah. Modra jadrnica se mora (ima dolžnost) izogibati se rumeni jadrnici. Rumena jadrnica ima prednost (pravico poti).
JRP 12 NA ENAKIH UZDAH, BREZ PREKRIVANJA
Kadar sta jadrnici na enakih uzdah in se ne prekrivata, se mora jadrnica, ki je neprekrita s krmo, izogibati jadrnici, ki je neprekrita s premcem.
Primer 2: Premec modre jadrnice je preko krmne linije rumene jadrnice, zato se jadrnici prekrivata. Modra jadrnica je privetrna jadrnica in rumena jadrnica je zavetrna jadrnica. Velja JRP 11. Jadrnici sta na enakih uzdah. Modra jadrnica se mora (ima dolžnost) izogibati se rumeni jadrnici. Rumena jadrnica ima prednost (pravico poti).
JRP 11 NA ENAKIH UZDAH, OB PREKRIVANJU
Kadar sta jadrnici na enakih uzdah, in se prekrivata, se mora privetrna jadrnica izogibati zavetrni jadrnici.
Primer 3: Enaka situacija kot v primeru 1, vendar z razliko, da sta jadrnici tokrat na različnih uzdah. Modra jadrnica ni neprekrita s krmo temveč je na desnih uzdah. Rumena jadrnica ni neprekrita s premcem temveč je na levih uzdah. Velja JRP 10. Modra jadrnica ima prednost (pravico neovirane poti). Rumena jadrnica se mora (ima dolžnost) izogibati se modri jadrnici.
JRP 10 NA NASPROTNIH UZDAH
Kadar sta jadrnici na nasprotnih uzdah, se mora jadrnica z levimi uzdami izogibati jadrnici z desnimi uzdami.
Primer 4: Enaka situacija kot v primeru 2, vendar sta jadrnici ponovno na različnih uzdah. Modra in rumena jadrnica nista prekriti, sta na levih in desnih uzdah. Velja JRP 10. Modra jadrnica ima prednost (pravico neovirane poti). Rumena jadrnica se mora (ima dolžnost) izogibati se modri jadrnici.
ZELO POGOSTO SLIŠANO NA OBRAVNAVAH PROTESTOV JADRNICE PROTI JADRNICI
»Saj se jadrnici nista dotaknili!«
»Ni mu bilo potrebno se izogibati (spreminjati kurza, ‘pojati’), jaz bi z lahkoto odjadral pred njegovim premcem.«
»Njegov premec se je tako približal, da nisem mogel narediti več ničesar.«
»Če bi se izogibal (spreminjal smer proti premec v veter), bi šel čez štartno linijo.«
Vse te in njim podobne izjave imajo opraviti z definicijo izogibati se Jadralnih regatnih pravil. Očitno je, da je še zmeraj prisotno veliko napačnega razumevanja definicije izogibati se.
V vsaki situaciji med jadrnicami je ena jadrnica s prednostjo (pravico poti) in druga jadrnica, ki se mora (ima dolžnost) izogibati jadrnici s prednostjo (pravico poti). Zaradi jasnosti prikaza bom v vsem napisanem ‘zanemaril’ omejitve v JRP 14 do 18, ki veljajo za jadrnico s prednostjo (pravico poti). Te omejitve so napisane predvsem z vidika varnosti in preprečevanja namernih dotikov jadrnic.
Kot že omenjeno je tudi definicija izogibati se pisana z vidika jadrnice s prednostjo (pravico poti). Taka jadrnica mora imeti možnost jadrati svojo smer tako, kot če bi jadrala brez prisotnosti drugih jadrnic.
Prva pravica jadrnice s prednostjo (pravico poti) je »brez potrebe izvajanja manevra izogibanja«. Od trenutka, ko ima jadrnica s prednostjo (pravico poti) občutek, ‘to ni v redu, moram nekaj narediti’, je že prisotna potreba po izvajanju manevra izogibanja.
V nekaj sekundah bo jadrnica s prednostjo (pravico poti) nekaj naredila, npr. spremenila smer, ker ‘čuti, da je potrebno ukrepati’. To dojemanje občutka je odvisno samo od misli in občutkov jadrnice s prednostjo (pravico poti), nikakor pa ne percepcije jadrnice z dolžnostjo izogibanja. Od tega trenutka dalje se jadrnica z dolžnostjo izogibanja ne izogiba in je prekršila enega izmed štirih osnovnih JRP(10 do 13), ki veljajo ob srečevanja jadrnic. Vse dokler jadrnica s prednostjo (pravico poti) ne čuti potrebe izvajanja manevra izogibanja, se druga jadrnica izogiba. Seveda igrajo ob tem pomembno vlogo hitrost vetra, stanje morja, poleg tega pa še vrsta in hitrost jadrnice ter krmarjeve sposobnosti.
Ni nujno, da vsak posamezni krmar dobi ta občutek v natančno istem trenutku. Nekateri krmarji imajo boljše sposobnosti upravljanja jadrnice kot drugi. JRP so napisana tako, da v primeru dvoma vedno dajejo prednost jadrnici s pravico poti.
IZ KNJIGE PRIMEROV ISAF
Leve in desne uzde v primeru številka 50
V protestu jadrnic na levih in desnih uzdah, mora jadrnica na levih uzdah nedvomno dokazati, da potreba po manevru izogibanja ni bila prisotna (glej ISAF Case book, Case 50). Če obstaja kakršenkoli najmanjši dvom, bo jadrnica na desnih uzdah dobila protest.
Dodatno k temu ima jadrnica s prednostjo (pravico poti) še drugo ‘pravico’. Kadar se jadrnici na enakih uzdah prekrivata in jadrata vzporedne smeri, zavetrna jadrnica nima potrebe izogibanja. V takih primerih ni neposredne nevarnosti dotika. Zato je v definiciji izogibati se dodan tudi drugi del definicije. Zavetrna jadrnica (s prednostjo (pravico poti)) mora imeti toliko prostora, da lahko spremeni smer v obe smeri brez takojšnega dotika druge jadrnice. Če tega dela definicije ne bi bilo, bi bila zavetrna jadrnica prisiljena jadrati v ravni liniji, kar pa ni primerna omejitev za jadrnico s prednostjo (pravico poti).
Vremenske razmere, tip jadrnice in vse ostale obstoječe okoliščine imajo vpliv na oddaljenosti med jadrnicami na regatnem polju. Na morju z velikimi valovi je bistveno drugačna, kot npr. med dvema laserjema na mirnem jezeru ob rahli sapici. Definicija je napisana tako, da ni predpisana fiksna oddaljenost med jadrnicama.
Na vsa vprašanja jadralcev, ki sprašujejo jadralnega razsodnika ali sodnika, kaj oni menijo kaj je razdalja izogibanja, bi odgovor moral biti: odvisno od pogojev. In pogoji se lahko neprestano in tudi zelo hitro spreminjajo.
Vendar je jasno in enako po celem svetu, da kadarkoli pride do dotikov jadrnic, je zagotovo jadrnica, ki ima dolžnost izogibati se, prekršila Jadralno regatno pravilo preden je prišlo do dotika jadrnic. Jadrnica z dolžnostjo izogibanja se ni izogibala.
Toliko za prve korake v svet vrhunskega jadranja in odlično obvladovanje pravil.
(sestavil Mitja Holynski, predsednik regatnega odbora ODISEJ 2002)
Tekmovalce v jadralnem športu vodijo pravila, ki se upoštevajo in uveljavljajo. Osnovno načelo športnega vedenja in poštene igre je, da tekmovalci, ki so kršili pravila, odstopijo ali nemudoma sprejmejo kazen.
Posadka je sama odgovorna za odločitev ali bo sodelovala na regati in tudi nadaljevala ob spremenljivih vremenskih razmerah.
Izogibajte se trčenju. Regatna pravila preprečujejo trčenje in ne spodbujajo napadalne taktike.
Jadrnica oz. posadka mora nuditi vso možno pomoč drugemu plovilu ali osebi, ki je v težavah.
Jadrnica z levimi uzdami se izogiba jadrnici z desnimi uzdami.
Jadrnica, ki je neprekrita s krmo, se mora izogibati jadrnici, ki je neprekrita s premcem.
Privetrna jadrnica se umika zavetrni.
Jadrnica, ki preči ali kroži, se mora umikati tisti, ki ne obrača.
Kadar jadrnica, ki ima prednost, spremeni smer, mora dati drugi jadrnici prostor, da se ta lahko izogne.
Jadrnica, ki se prekriva, oddaljena dve dolžini do boje in je na notranji strani, je upravičena do prostora (vode) pri obratu okoli boje.
Kadar mora jadrnica, ki jadra ostro v veter, zaradi ovire spremeniti svojo smer, ne more pa se istočasno izogniti oviri in drugi jadrnici na enakih uzdah, mora zaklicati za prostor.
Jadrnica, ki ne tekmuje, se je dolžna umikati jadrnicam, ki tekmujejo.
V dvomljivem položaju raje dajte prednost, kakor, da jo kasneje uveljavljate s protestom.
