Kategorija: Regata Mini-12

V soboto, 9. 9. 2023, se je ob sončnem vremenu na kočevskem jezeru na regati z jadrnicami mini-12 zbralo maksimalno možno število jadralcev, in sicer 21. Med njimi sta bili dve dekleti in dva najstnika. Ob jezeru nas je spremljalo še nekaj navijačev.

Ob prihodu smo najprej pripravili jadrnice na izplov, tako se je prvi plov pričel malo pred 11. uro. Razdeljeni smo bili v tri skupine, v katerih smo opravili po dva kvalifikacijska plova. Prva dva jadralca iz vseh skupin in najboljši tretji so odšli v finale. Tretji in četrti ter najboljši peti iz vseh skupin pa v malo finale. Preostali so odpeljali še tolažilni plov.

V obeh finalih so opravili tri plove, saj je bilo vreme odlično, veter pa je omogočal od kvalifikacij dalje hitre plove. V vmesnem času smo se tekmovalci tudi hladili v jezeru, saj je bilo primerno za kopanje, in navijali ob hladnem pivu. Borba za stopničke je bila napeta, kar kažejo tudi rezultati. Tako da je zadnji plov odločal o drugem in tretjem mestu. Prvo mesto pa je bilo praktično po dveh plovih že oddano. 

Ko smo jadrnice pospravili in se ob picah okrepčali, je sledila še podelitev medalj za najboljše tri in pokala absolutnemu zmagovalcu.

1. mesto je tako zasedel Boštjan Podobnik, 2. mesto Franjo Antončič in 3. mesto Bojan Rebevšek, ki je svojega sina premagal zgolj po več boljših mestih ob enakem številu točk.

Iskrena zahvala vsem tekmovalcem za pošteno borbo in dobro voljo.
Povezava na rezultate in album s fotografijami.

organizator regate Franjo Antončič
pomočnik organizatorja Gregor Udovč

Pomladanska regata JKO Mini 12 v soboto, 6. maja 2023 je pod streho. Vremenska napoved je bila spremenljiva, z možnostjo popoldanskih ploh in pa skromnim vetrom.
Kljub temu se naj je zbralo lepo število (11), tako smo sestavili dve skupini. Glede na slab veter, po kočevsko spremenljivih smeri, na trenutke tudi brezveterje, smo v deloma sončnem vremenu izpeljali po tri kvalifikacijske plove.
Franjo Antončič je poskrbel, da je vse gladko teklo, tako na vodi, kot po grlu. Tudi malica ni izostala, saj so bili plovi dolgi, čas na kopnem pa je tekel počasi.
V finale so se uvrstili iz vsake skupine po trije jadralci in najboljši četrti iz obeh skupin – izkušeni Boštjan Podobnik. Torej 7 jadralcev v velikem finalu in štirje v malem.
Ker je bila ura že pozna in še ploha se je ulila pred malim finalom, veter pa je skoraj ugasnil, smo v finalih izpeljali zgolj en plov. Torej na vse ali nič, brez taktiziranja.
Mali finale je dobil Jaka, veliki finale pa Boštjan, dokaj gladko pred Franjom, ki je za las ušel Martinu. Do izraza je tokrat prišlo poznavanje lokalnih razmer, občutenje lahkega vetriča in pa teža jadralca. Sledila je še slavnostna podelitev medalj in pokala najboljši.
Tabela z rezultati.
Album s fotografijami.
Poročilo pripravil: Gregor Udovč

Regata JKO Mini 12 v soboto 3. septembra je odlično uspela. Veter je bil za Kočevsko jezero presenetljivo stabilen, tako da smo lahko postavili ”skoraj čisto pravo palico” in izpeljali 6 kvalifikacijskih in 5 (pol)finalnih plovov. Franjo je (zdaj že tradicionalno) odlično organiziral in skupaj s pomočniki vodil regato, tako da je rekordnih 18 (?) udeležencev res uživalo v dogodku, ki smo ga s podelitvijo in zakusko ponovno zaključili na Milanovem posestvu.

Franjo Antončič je bil po izenačenih bojih na koncu tudi najboljši v finalu, drugo mesto je zasedel Matjaž Strehar, tretje pa naš najmlajši član Taras Podobnik. V malem finalu je zmagal Peter Pipp. Skupne rezultate si lahko ogledate v priloženi tabeli.

Dogajanje si lahko tudi ogledate v spletnem albumu fotografij.

Zdaj pa nekaj mojih misli zakaj je udeležba na teh regatah zelo koristna in za koga:

”Pravi” jadralci pogosto vihajo nos nad Miniji, češ barke so vsaka malo ”po svoje”, jadra so razvlečena, s težo komaj kaj narediš, vetra itak skoraj ni in še tisi piha iz vseh koncev,… In čisto prav imajo. Pa vendar so Miniji enosed, hkrati pa imajo vse, kar imajo veliki. Kar pomeni, da mora jadralec kar na enkrat sam poskrbeti za nastavitev barke pred plovom, trimati flok in glavno jadro, poznati pravila na štartu in kasneje, se odločiti za strategijo, jo taktično speljati… Neverjetno, koliko napak se da pri tem narediti, vsak plov posebej , in se iz njih ogromno naučiti;

Če sem sicer primo, trimer, krmar, navigator, balast,…, bom bolje razumel, kako kompleksno je tekmovalno jadranje in kako pomembno je, da vsak član ekipe v pravem trenutku naredi kar je treba, točno tisto, kar je treba in samo tisto, kar je treba. Vsak kamenček v mozaiku mora sesti točno na svoje mesto. Sicer celota ne funkcionira in ostale barke se peljejo mimo. Miniji ponujajo odlično priložnost, da to izkusim znova in znova .

Če sem sicer skiper ali taktik, pa Miniji sploh prinašajo zanimiva spoznanja. Konkretno z zadnje regate:

• Slab rezultat v prvem plovu. ”Kriva” je barka, motivacija pade, sledi še en slab rezultat in izpad iz nadaljnjega tekmovanja. Kako bi/bo tak skiper odreagiral v podobni situaciji na večji barki, ko bo treba ”dvigniti” ekipo? Spomnim se besed Stipeta Vitaljića: ”Ko vam res ne gre, se spomnite, da je to verjetno vaš najpomembnejši plov v celi regati. Grizite, borite se, na koncu, v borbi za visoka mesta, pogosto vsaka točka šteje.”
• Udobno vodstvo, v veter precej daleč proti na levo proti laylinu, sledi samo še ena barka. Ostale so precej daleč zadaj. Nenadoma na refulčku pridrvijo po sredini polja, vodilni ne more več odreagirati. Pa se spet spomnim Vitaljića: ”Kadar vodite, ostanite med bojo in ostalimi.”
• Drenjamo se na štartu tam nekje bolj na sredi linije, protestiramo, malo bunkamo,.. Novinec na regati se drži rezervirano, tam bolj ob levem robu in se gladko sprehodi skozi kvalifikacije in odlično nadaljuje v finalu. Pa dobro, a ga kdo gleda?! Pa saj mu na čelu piše, pridite sem, tukaj so razmere boljše! 
• In še mnogo takih…

Če sem organizator, sodnik:

• Tekmovalec ob koncu plova vloži protest. Ojoj, kaj pa zdaj? A ni to nekaj slabega, dajmo se temu nekako izognit, ignorirat.. Ne, protest ni nič slabega, je del jadranja. Tako, kot imajo Miniji vse, kar imajo veliki, naj imajo tudi naše JKO regate v organizacijskem smislu vse, kar imajo velike. Proteste je treba torej predvideti, primerno obravnavati, morda zavrniti, ali pa o njih razsoditi. Tudi iz tega se bomo vsi skupaj veliko naučili.

In nenazadnje, v Kočevje je fajn prit, ker je tam na splošno prijetno vzdušje, lokalci nas lepo sprejmejo, vse skupaj pa je ravno prav resno in hkrati sproščeno, provokativno, zafrkantsko, prijateljsko. Prav to zadnje pa je, sploh v današnjih časih, vredno največ!   

Over and out. Boštjan