29. april – 2. maj 2011
Za šalo je enkrat nekdo povedal, da jadralci poznamo notranjost otokov le 25 m od obale, bolj natančno, do prve gostilne ali trgovine. S kančkom slabe vesti moram priznati, da podobno velja tudi zame. A kaj, ko jadrnico najamemo za kratek čas in takrat želimo zaužiti čim več morja in ne kopnega…
Zato, ko se pokaže priložnost, da kakšnega izmed otokov obiščem na bolj »kopenski« način, to z veseljem izkoristim. Tako je bilo tudi letos.
Slovensko Kulturno-prosvetno društvo Bazovica iz Reke (www.bazovica.hr) vsako leto organizira izlet na enega izmed hrvaških otokov. Letos je na vrsto prišel izlet na Lastovo. K izletu si povabili tudi nas.
Lastovo smo Odisejevci obiskali že večkrat. Poznamo Velji lago, Ubli, Zaklopatico, Portoroz… Kaj pa notranjost? Za njo je med jadranji bilo vedno premalo časa. Zato smo se z veseljem odzvali povabilu in se priključili k skupini iz KPD Bazovica.
Lastovo je zanimivo zaradi šestinštiridesetic. Arhipelag ima 46 otokov in čeri, sam otok ima 46 vrhov, 46 kraških polj, 46 cerkev in kapel, površina otoka je 46,9 km2, dolžina obale je 46,4km in na njej je 46 plaž. Lastovo je od hrvaške obale najbolj oddaljen nastanjen otok, pokrit z gostimi gozdovi. Žal, vzhodna obala si še vedno ni v celoti opomogla od požara leta 1998, ko je zgorela skoraj polovica vseh gozdov.
Izhodiščna točka izleta je bila na Reki. V četrtek, 28.04. zvečer, smo se zbrali na nekoliko odročnem parkirišču v Srdočih. A je bilo zelo smotrno izbrano, kajti slovenski del odprave je lahko vse svoje avtomobile pustil na varnem, z ograjo ščitenem parkirišču.
Približno ob polnoči se je avtobus podal na pot proti jugu.
29.04.2011, na Lastovo!
Med Reko in Splitom je kar nekaj kilometrov. Zanesljiva roka šoferja Branka je avtobus pripeljala do trajektnega pristanišča v Splitu. Nekaj prostih ur, ki smo jih imeli do odhoda trajekta, smo izrabili za jutranji sprehod.
 |  |
Izrabili smo priložnost in se sprehodili po ribji in zeleni tržnici, ki s svojim mediteranskim šarmom sodita v neizogibne splitske znamenitosti.
 |  |
Seveda, sprehod po Dioklecijanovi palači in jutranja kava na rivi sta obvezni del takšnega sprehoda.
Ko je trajekt izplul, je celotna odprava kar zaživela. Toplo sonce, modro morje in velika paluba so k temu lepo pomagali. p>
 |  |
Kmalu smo se »razkropili« na posamezne dejavnosti: praznovanje rojstnega dneva, občudovanje narave, kinkanje na soncu, ogled angleške kraljevske poroke…
Po postanku v Vela Luki na Korčuli trajekt je nadaljeval pot proti Ubliju, kam je prispel v popoldanskih urah. Po namestitvi v hotelu Solitudo v Pasaduru smo se takoj podali na odkrivanje otoka. Z avtobusom smo se napotili proti mestu Lastovo. Spotoma smo se ustavili in podali na Sazanj, na enega izmed vrhov na severni strani otoka. Iz njega je čudovit razgled proti Zaklopatici in Malem lagu.
 |  |
V Lastovo smo prispeli v večernih urah. Lastovo je umeščeno na pobočju hriba in po svoji obliki spominja na amfiteater. Dokaj veliko mesto je danes redko poseljeno, zato so ulice videti nekoliko puste. p>
 |  |
Mesto samo smo si »ogledali za pokušino«, kajti za fotografske navdušence je začelo zmanjkovati svetlobe in je med sprehodom bilo večkrat slišati »tole pa moram pogledati jutri«…
Po okusni večerji in prijetnem druženju, so večini veke postale pretežke. Zato smo le redki izrabili možnost ogleda zvezdnega neba skozi teleskop. Na Lastovu je najtemnejše nebo na Hrvaškem, zato je pogled na zvezdno nebo, tudi brez teleskopa, nekaj posebnega.
30.04.2011, na Saplun
Dopoldne smo se podali na otok Saplun, z gozdom pokrit otoček v otočju Lastovnjaci. Zanimivo je, da na najnovejšem turističnem zemljevidu nosi ime Mladine, toda starejši lastovčani se nad tem imenom zmrdujejo.
 |  |
Za tiste, ki so vajeni slovenskih hribov, je sprehod po kamnitih škrilah na Saplunu bilo novo doživetje. Kamnite plasti so videti, kot bi nekdo na bok položil ogromne stopnice. Na vzhodni strani otoka gnezdijo galebi, ki so nas na »motenje posesti« opozarjali z glasnim vreščanjem. Na tleh je, v grmičkih, bilo moč videti številna gnezda, v katerih so ležala pegasto pisana jajca: ponekod eno, ponekod dve, pogosto tudi po tri.
 |  |
Med sprehodom nas je presenetila količina smeti, ki je bila na obali. Večinoma gre za plastične izdelke. Domačini so nam povedali, da je otoček s turističnega stališča pomemben za njih in da zato obalo občasno očistijo. A kaj, ko jugo neusmiljeno prinese novo pošiljko…
Sledilo je kosilo iz rib na žaru. Ribe so bile različne, pač tisto, kar so ribiči ujeli. A je bilo okusno, mešano in za vsakega nekaj. Domače sladko in močno vino je samo dodatno odprlo tek.
 |  |
Nebo se je temnilo. Vremenska napoved je za popoldne bila zelo slaba. Zato smo se po kosilu takoj vrnili na Lastovo. Da bi plovba bila krajša, smo se izkrcali v Lučici. Majhno mestece v zalivu, z večinoma lepo obnovljenimi hišami, je v tem letnem času pusto.
 |  |
Od Lučice do mesta Lastovo je le kratek sprehod navkreber. Sedaj je bil pravi trenutek za sprehod po mestu. Značilnost mesta so »fumari«, cilindrično oblikovani dimniki z razkošnimi kronami. Za razkošno obliko krone je skrito znanje, kako naj veter izvleče dim iz kuhinje, obenem pa je dimnik dajal pečat hiši.
 |  |
Skupinica pohodnikov, ki je »preskočila« izlet na Saplun, je v tem času tudi prišla v Lastovo. Povedali so, da je pot iz Pasadura oz. Ublija do Lastova odlično markirana in lepo vzdrževana. Pohod je trajal dobre štiri ure.
Prve kapljice dežja so dale slutiti, da bo kmalu nevihta. Ko smo se z avtobusom vrnili pred hotel, se je uresničila vremenska napoved: nevihtno jugo je z vetrom in dežjem udarilo z vso močjo.
01.05.2011, na Strugo in Hom
Nevihta je besnela celo noč. Bila je tako močna, da trajekt in katamaran to jutro nista izplula iz Ublija. Mi smo malo potrpeli in počakali na »vremenski razplet«. Nevihta je odnehala, zapihala je burjica in nebo je pomodrelo.
 |
Avtobus nas je popeljal novim sprehodom nasproti. Prvi cilj vožnje z avtobusom je bil Portoroz. Tu se je celotna skupina ločila na dva dela: en del se je podal na ogled svetilnika Struga, drugi pa na najvišji lastovski vrh, Hom.
Svetilnik Struga je eden izmed »glavnih« jadranskih svetilnikov. Zgrajen je l. 1839 in je drugi najstarejši na Jadranu (takoj za Savudrijskim). Ima pa najstarejši še delujoči mehanizem obračanja svetlobnega žarka.
 |  |
Iz ploščadi okoli svetilnika je lep razgled na odprto morje ter Portoroz oz. Skrivenu luku.
Druga skupina se je podala na 417m visok Hom. Pot do Homa ni težavna in jo je moč prehoditi tudi v navadnih športnih čevljih. Iz Homa seže pogled daleč naokoli.p>
 |  |
V popoldanskih urah smo se vsi skupaj zbrali v Lastovu, na kar nas je avtobus pripeljal pred hotel. Časa do večerje je bilo še dovolj, kar smo izrabili za različne »dejavnosti«: kratke sprehode po okolici (luka Sv. Jurja je le nekaj minut stran), druženje, klepetanje, počivanje na soncu… Bilo je lepo sončno vreme in pogled na turkizno morsko gladino je nekaterim delal skomine. Očitno temperatura morja ni bila tako nizka, da bi preprečila čofotanje najbolj korajžnih…
02.05.2011, domov
Trajekt odpluje iz Ublija nekaj po četrti uri. Zato je zadnja noč na izletu bila dokaj kratka. Ker je bil delovni dan, je trajekt bil dokaj slabo zaseden, zato so številni izrabili proste klopi in skušali nadoknaditi manjkajoči spanec.
Jutranja meglica je preprečevala pogled na poseben astronomski dogodek. Praktično vsi planeti (razen Saturna) so bili na jutranjem nebu. Zaradi meglic je na nebu bila vidna le Danica.
 |  |
Trajekt je vplul v čudovito lepo, sončno in toplo jutro. Kljub pomanjkanju spanca smo še zmeraj našli malo moči, da bi se prepustili tem užitkom.
Kratek postanek v Splitu smo izrabili za nekaj nakupov na zeleni tržnici.Skomine so nam delale jagode, šparglji… Na hitro smo opravili nakupe, morda popili kavo in se podali na pot proti severu.
Nad Splitom je na dominantnem vrhu umeščen Klis, mestece s trdnjavo. Vna poti od kopnega proti morju je Klis klis bil strateško pomembna trdnjava. Ravno zato je večkrat menjal lastnike in za sabo ima zeo burno zgodovino. Vzeli smo si nekaj časa in se sprehodili po trdnjavi.
 |  |
Ker je med Klisom in Reko kar nekaj ur vožnje, smo si spotoma privoščili kosilo. Morskem meniju, ki so ga do danes tvorile predvsem ribje jedi, se je za kosilo priključila še ena tradicionalna dalmatinska jed, tokrat mesna: pašticada z njoki.
 |  |
Na Reko smo se vrnili v prvih večernih urah. Sledila je še »kratka« pot do Ljubljane. Prišli smo v Ljubljano, a naše misli so še vedno bile na Lastovu….
Spomini, spomini…
Izlet na Lastovo je samo potrdil tisto, kar vemo že dolgo: če je le priložnost, otoke je treba spoznavati ne samo iz jadrnic, temveč tudi iz – gojzerjev.
Zahvaljujemo se KPD Bazovica na povabilu na ta izlet. Navdušila me je enotnost odprave. Niti enkrat ni bilo slišati vprašanja »zakaj pa ne bi…« ali pa »zakaj pa on…« ali pa zvdignjenega glasu. Razen, ko je donila pesem. A je donila pogosto…
Posebna pohvala gre vrhunski organizaciji, ki je zagotovila, da je pod taktirko Darka Moharja vse potekalo brez najmanjših težav in v čudovitem sosledju.
Zato, ob letu osorej!
Zapisal Zlatko Matič
maj 2011
Slike v albumu
 |
| Na Lastovo v gojzerjih 2011 |