Iz kapitanovega dnevnika…
No, najbrž malo preveč ambiciozen naslov, v resnici bo treba odpluti še kar nekaj milj, preden bom brez zardevanja lahko uporabil ta naziv. Vendarle – dnevniška oblika zapisa se mi zdi najbolj primerna da strnim nekaj svojih vtisov o našem celotedenskem druženju. Upam da mi naš skiper tega ne bo preveč zameril…
Ana, Luka, Drago, Srečo in njegov Black magic ter moja malenkost smo torej izpluli iz Červarja, se peljali do Zadarskega akvatorija, se tam udeležili jesenske regate JK Odisej in se vrnili spet nazaj. Poleg prijetnega druženja, napetih, razburljivih in tekmovalnih plovov smo osvajali in pilili jadralske veščine. Od nastavljanja jader, navigacije in nočne plovbe do timskega dela in preizkušanja meja, kaj še zmore jadrnica in posadka… A več v nadaljevanju.
Petek, 27. september 2013
Končno petek! Še tole novo verzijo namestimo v produkcijsko okolje, potem pa ob 12 odrinemo. Ana, Luka in jaz se peljemo v Červar, tam nas že čaka Srečo, pridružil se nam bo še Drago in nato odrinemo. Ja, vendar načrti so zato,da jih kršimo. Ob 12 aplikacija seveda še ni nameščena in pridelamo si prve pol ure zamude. K sreči ni bilo nič pretresljivega, Markus bo gotovo zmogel dokončati sam, drugače imam pa s sabo telefon, pa se bomo šli telefonsko podporo…
Po avtocesti nam gre kar hitro, kaže da bomo zamudo uspeli nadoknaditi. Na poti do mejnega prehoda Dragonja začne deževati. Ja, res je napovedan jugo, upamo da ne bo cel teden tako deževen. Na naše veliko veselje se vreme do prihoda v marino zjasni, posije še sonce, nobenega klica iz službe… morda se bo pa vse dobro izšlo.
Iz Červarja odrinemo malo pred 16, smer Poreč. Motoriramo, saj moramo še namestiti regatno glavno jadro. Ker je morje kar valovito, se Srečo odloči da bomo to delali v zavetrju poreške obale. Takoj ko zaplujemo za otoček Sv. Nikola, se morje res umiri in namestimo jadro. Dvignemo ga na polno, razvijemo še genovo in … jadramo.
Nastavimo jadro za orco in gremo. Za seboj pustimo Vrsar, Rovinj, določimo kurz po zunanji strani Brionov in vozimo, vozimo, vozimo… Veter piha ravno prav, stemnilo se je, opazujemo svetilnike, občasno z baterijo posvetimo v windex – dobro, krmar še vedno drži pravo smer. Sicer je pa tale nočna vožnja odlična vaja za pridobivanje občutka na krmilu. Ko enkrat začutiš barko, silo s katero sili v veter in njen odziv na premike krmila naenkrat vsi instrumenti postanejo odveč indejansko lahko voziš z zaprtimi očmi.
Nekje pri Brionih se razkadijo tudi oblaki in lahko občudujemo zvezdno nebo. Žal veter ugasne in pomagati si moramo z motorjem, sicer nocoj ne bo nič spanja. Pripeljemo se do Verude, na hitro pospravimo jadra in vržemo sidro. Ura je že 2 zjutraj. Preden zaspim, preverim še telefon – dobil sem SMS od Urše. Pravi, da je šla namestitev gladko in da so končali že ob dveh. Zakaj nikoli ne končamo ob dveh, če sem jaz zraven ???
Sobota, 28. september 2013
Zgodnje vstajanje, pred 7 že izplujemo, dvignemo jadra in nadaljujemo. Še vedno jugo, na srečo brez padavin. Objadramo Porer, smer Unije. Nekaj malega valov, oblačno a brez padavin, sicer pa konstanten veter, ponovno vozimo stabilnih 5-6 vozlov.
Na Unijah se pokaže sonce, privoščimo si kosilo in nadaljujemo. Srakane, Lošinj. Peljemo mimo Čikata, pri Sunčani uvali veter pojenja, spet si pomagamo z motorjem. Peljemo skozi preliv med Sv. Petrom in Ilovikom, obnovimo pravila za plovbo okoli lateralnih oznak. Sicer je rdeča, a mi se peljemo v smeri NW-SE, zato jo moramo pustiti na desni. Bo kdo malical? Ne, nihče ni lačen, dokler prvi ne začne jesti. Nato pa v pol minute od stanja “nihče ni lačen” do “vsi jemo”. No, ko se okrepčamo nadaljujemo skozi preliv med Silbo in Olibom. Stemni se, vozimo mimo Ista in Molata. Dobro nam gre, ob 22 bomo že na severnem delu Ugljana. Soglasno sklenemo, da plovbo podaljšamo do Iža. Pred otokom Knežakom najdemo prosto bojo, ob polnoči se privežemo, spanje.
Nedelja 29. september 2013
Še vedno jugo, oblačno, malo več valov kot prejšnej dni. Odpeljemo proti Ždrelcu, kjer se srečamo s floto JK Odisej. Prevzamemo regatne papirje in se pripravimo na start. Vozili bomo palice, pripravimo prvo krajšavo na glavnem jadru. Ja naporno bo, ampak prva krajšava je kompromis med nagibom nekoliko večjim od optimalnega pri orci in še vedno dovolj veliko površino jadra pri plovbi z vetrom.
Startamo! Gneča, a se dokaj hitro razkropimo. Pri obratih z Dragom meljeva na vinču, roke imava že do kolen. K sreči lahko pri vetru v hrbet malo počivava. Vsi vozimo metuljčka, nihče se ne odloči za spinaker. Pri tem vetru in valovih bi imeli z njim verjetno več dela in težav kot koristi. Najbrž bo pri navigacijskem plovu drugače, tam bo stranica z vetrom v hrbet dovolj dolga, da bo spinaker smiseln.
Palice odpeljemo solidno, smo v prvi polovici. Srečo nas tolaži, da bo pri manjšem valu bolje. Bomo videli. Pred nami pa je še navigacija do Brbinja. Start je enak kot pri palicah, enkrat okoli boje, bočni veter do Iža. Veter še nekoliko pojača, vala je več kot pol metra, največji so morda blizu enega – ali pa se samo meni zdijo tako veliki… Pri Ižu dvignemo spinaker. Drago prevzame pozicijo bowmana, jaz mu pomagam pri jamboru. Če povem, da je bil moj najljubši predmet v šoli matematika in ne telovadba, potem ni kaj dosti dodati k opisu mojih občutkov, ko se plazim po palubi in pomagam pri obratu. Srečo je prevzel trimanje, Ana pa po njegovih navodilih krmari.
Vozimo kar precej na bok, nagiba nas, a videti je še kar obvladljivo. Ana na krmilu se sicer ne strinja, ima veliko dela s kompenziranjem valovanja, ki nas kar grdo valja. A v tem trenutku popusti tangun – brac je ušel tja nekam gor pod nebo. Z Dragom greva reševat situacijo, prvič izkusim kako je, ko v močnem vetru spinaker vleče tako močno, da niti s celo svojo težo vrvi ne premaknem za več kot deset centimetrov. Zadaj očitno Sreču uspe popustiti pravo vrv in z Dragom ujameva spinaker in ga vpneva nazaj v tangun. Vrneva se nazaj v kokpit. Oddahneva si, Srečo napove da bo zdaj on prevzel krmilo, a tangun ni tega mnenja. Brac ponovno pobegne, z Dragom rešujeva situacijo a sedaj se tangun odpne še od jambora! Boriva se še nekaj trenutkov, spinaker vihra nekje nevemokoliko metrov nad našimi glavami, svoje doda še val – naenkrat se obrnemo močno v veter, bum zaorje po vodi, vsi se držimo za karkoli nam pač pride pod roko. Stojimo na površinah, ki so običajno vertikalne in se sprašujemo kaj sedaj. Nekako nam uspe popustiti škoto glavnega jadra in spinaker, barka se zravna in po hitrem postopku poberemo spinaker. Dovolj za danes, do nadaljnega peljemo metuljčka.
V Brbinj pripeljemo med zadnjimi, se privežemo in končno nam adrenalin nekoliko popusti. Zunaj se ulije, zato je družabni večer prestavljen za nekaj ur. Vmes si po dveh dneh končno privoščimo kuhano hrano – Ana je prava mojstrica za tortilje.
Končno preneha deževati, večer se nadaljuje s prijetnim druženjem. Srečujemo stare znance, spoznavamo nove, analiziramo dogodke dneva. Kmalu občutimo, da smo že dva dni vozili nočne, še kar zgodaj se spravimo spat in nabirat moči za naslednji dan.
Ponedeljek 30. september 2013
Videti je, da nas je fronta bolj ali manj že prešla, saj se zbudimo v jasno jutro. Iz Brbinja se odpeljemo do Rave,kjer nas čakajo tri palice. Vetra je manj, valov praktično ni – videli bomo, kako se Black magic obnese v teh pogojih.
In res – startamo odlično, med orco lovimo ubežnike, delo s spinakrom je danes prava pesem. Tudi tangun je po Srečovem posegu videti bolj ubogljiv, niti na misel mu ne pride, da bi se odpel. Dva plova gladko zmagamo. V tretjem plovu žal prehitro startamo in čaka nas kazenski obrat. Nekaj mest sicer še pridobimo, a tretje zmage danes ne bo.
Zvečer se odpravimo v marino Veli Iž. Pridružimo se družbi, ki obuja spomine na ustanovitev JK Odisej pred 25 leti. Večer nam mine v obujanju spominov in uživanju ob morskih dobrotah.
Torek 1. oktober 2013
Zadnji regatni dan, mislim, da smo vsi že malo utrujeni. Vsaj meni kar odleže, ko slišim, da najprej peljemo navigacijski plov okoli Rave do Žmana. Po eni stranici orce razvijemo spinaker, znajdemo se na drugem mestu, takoj za posadko LPKF. Hitro se oddaljujemo od preostale flote in začne se napet dvoboj. Pri uvali Rava jih dohitimo, nato sezačne igra živcev. Praktično vse do Žmana se vsakih 10 min izmenjamo na prvem mestu: najprej oni, nato mi, pa spet oni, mi, oni,… Dokler med Žmanom in Krknato veter popolnoma ne ugasne!
Še enkrat se izkaže, da tekma ni končana, dokler barka ne pripluje skozi cilj. Med tem, ko smo se zibali na vodi in čakali na veter, nas je preostala flota ujela. Naenkrat se je tekma začela znova. Gneča na zavoju okoli Krave, spuščanje spinakrov, klici “Vode” – k sreči ni prišlo do nobenega trka. Karte so bile na novo premešane in spustili smo se v zaključno orco v cilj. Nekaj mest smo sicer izgubili, a še vedno smo bili dovolj pri vrhu, da smo pričakovali solidno uvrstitev.
Odpeljali smo še eno palico in s tem zaključili regato. Privezali smo se v mandraču v Žmanu in si nekoliko odpočili do večera. Dan smo zaključili s razglasitvijo rezultatov in zaključno večerjo. Naša posadka je v razredu Open dosegla tretje mesto, z nekaj več sreče (en ponesrečen start in brezvetrje ob zaključku navigacije) pa bi lahko posegli vsam vrh. Pa drugo leto!
Sreda 2. oktober 2013
Po napovedi burje nam Srečo prekriža naše načrte o lenarjenju. Če hočemo izkoristiti ugoden kot vetra je najbolje, da odrinemo čimbolj zgodaj, popoldan se veter lahko obrne na NW in namesto vetra v bok bi morali voziti ostro orco. No ja, počivali bomo kdaj drugič, odpravimo se iz Žmana vzdolž Dugega otoka proti Molatu in naprej mimo Ista proti Premudi. Na poti se čimbolj zadržujemo v zavetrju otokov, ki nas ščitijo pred neposrednim vetrom in valovi. Kljub temu se odločimo za prvo krajšavo, kar se izkaže kot ustrezna odločitev. Hitrost je še vedno okoli 6 vozlov, a pritisk na krmilo znatno popusti. V daljavi opazujemo skodrano obzorje Virskega morja in smo zadovoljni, da plujemo med otoki.
Pripeljemo do Premude in se privežemo na javni privez. Po bližnjem srečanju z lokalnim posebnežem in burni izmenjavi mnenj nam Srečo le uspe izboriti prenočišče. Drago med tem pripravi odličen brodet iz rib, ki nam jih je včeraj poklonil Miro. Končno tudi nekaj turizma – zvečer se odpravimo na sprehod po otoku. Za orientacijo nam služi kažipot, ki ga najdemo na vrhu otoka: na desno ide se tamo, a na levo vamo. Ogledamo si še severno luko, kjer si burja še vedno daje duška in skoraj metrski valovi butajo ob obalo. Po povratku na barko se po kratkem postopku odpravimo spat.
Četrtek 3. oktober 2013
Zjutraj vstanemo in odrinemo proti Unijam. Pot nas vodi mimo Ilovika in Lošinja, veter pa ima svoje muhe. Na južnem delu Lošinja se popolnoma obrne – si upamo in se nam da dvigniti spinaker? Nedeljske travme so očitno že popustile, tokrat vlogo bowmana in njegovega pomočnika prevzameta Luka in Ana. Odlično, peljemo se… Nato veter popusti, pa obrne, še bolj popusti… odnehamo in si pomagamo z motorjem. Pri Srakanah se ponovno okrepi, burja nas hitro ponese do Unij. Odmor, kosilo, kava in priprava na prečenje Kvarnerja. Dobro se oblečemo, še vedno piha burja. Dvignemo glavno jadro do prve krajšave, odvijemo pol genove in – vozi Miško!
Barka vozi skoraj sama, hitrost tudi ob skrajšanih jadrih redno presega 7 vozlov. Valovanje zmerno, ko enkrat ujameš ritem, voziš na pamet… dokler te občasno ne preseneti kakšen izven serijski val. Vsak sedmi, pravi stara modrost. A mi se ne damo in po dveh urah in pol smo v Istri. Na jadra prevozimo še preliv med Fenoligo in celino, k sreči šele doma preberem kaj piše v 888 lukah in lučicah: vozite samo podnevi in v mirnem morju… A ob izvrstnem navigatorju in mirni krmarjevi roki uspešno izpeljemo tudi ta podvig. Ponovno sidramo v Verudi in se pripravimo na naslednji dan.
Petek 4. oktober 2013
Startamo in peljemo mimo Pule, po notranji strani Brionov. Plovbo med otoki in oznakami izkoristimo za vajo iz navigacije. Iščemo oznake, dajemo navodila krmarju, skrbimo za optimalno nastavitev jader, dokler je še kaj vetra. Napoved namreč spet omenja prihod fronte, veter se bo obrnil na jugo in v vmesnem času lahko pričakujemo bolj žalostne vetrovne razmere. Izkaže se, da so imeli vremenoslovci prav, severno od Barbarige si moramo že pomagati z motorjem. Obplujemo otok Sv. Andrija, si ogledamo plezališča v Rovinju in se odpravimo proti Vrsarju. Tam pristanemo, natočimo gorivo, kosilo in naprej proti domu. Veter praktično popolnoma ugasne, vse do Črvarja se ne zgodi nič posebnega več. Pristanemo v marini, Drago nas zapusti – mudi se mu domov. Ana, Luka in jaz pa bomo jutri še malo potrenirali.
Sobota 5. oktober 2013
Zjutraj se vreme sfiži, kratkotrajno ploho izkoristimo za ponavljanje teorije o manevrih pri pristajanju. Ko končamo, naredimo nekaj krogov med pomoli v marini, vadimo vzvratno vožnjo, pristajamo na bojo, bočno, vzvratno na krmo. Vetra ni dosti, zato nam gre kar dobro od rok. Ko se bomo samostojno odpravili na jadranje, bom imel dovolj dela sam s seboj, zato je pomembno da tudi ostali člani posadke vedo, kaj početi. Ko ponovno začne deževati, je to znamenje, da imamo za ta teden dovolj. Še zadnji pristanek nazaj na Srečov privez, pakiranje, prtljaga, zaključna kava. In nato – stisk roke in na svidenje do naslednjič.
Kaj naj povem za zaključek? Z moje strani so bila pričakovanja izpolnjena. Doživeli smo intenziven jadralni teden, prevozili smo preko 350 milj, odpeljali tri nočne vožnje, osvojili tretje mesto na regati, doživeli konkretno štraorcado in za deset minut popravili Srečov hitrostni rekord v vožnji čez Kvarner. A kljub intenzivnosti nismo pretirano utrujeni, nikoli nismo imeli občutka da smo v resni nevarnosti in vsi komaj čakamo na naslednje podvige.
Še zahvala Sreču, ki nas je vzel s seboj in pohvale JK Odisej za odlično organizacijo regate.
Zapisal: Tadej Mali
Slike med njimi tudi rezultati:
https://plus.google.com/photos/104403955955239686886/albums/5943997999152297329