Poročilo 8. regate J-24 JK Odisej, Izola, 19.3.2011

Izola, 19.3.2011

V soboto 19.3. zjutraj so posadke ena za drugo prihajala na zborno mesto v lokalu Hangar N 45° 32, E 13° 39. Vseh deset posadk je prispelo pravočasno na skiperski sestanek. Prijavljenih je bilo 11 posadk vendar se je ena morala odpovedati regati zaradi omejenega števila barčic. Jutranji posvet krmarjev je vodil Boris Leskovar, kot vedno je poudarjal varnost in ferplay. Čeprav so vremenoslovci obetali oblačno vreme s kako plohico je močno marčevsko jutranje sonce skoraj brez oblačka na nebu obetalo toplo prijetno jadranje. Na žalost se je oblačna vremenska napoved uresničila takoj po nekaj testnih obratih na regatnem polju. Prvi pomisleki, da bo to vroč dan za kratke rokave, so se v hipu razblinili in obleči je bilo potrebno vetrovke. Proti Ankaranu je bilo opaziti manjšo ploho, ki pa ni grozila z obiskom Izole. Med regato je padlo le nekaj kapljic dežja, niti za dober forenzični vzorec jih ni bilo. Pihal je zahodnik različnih jakosti. Med drugim plovom je jakost vetra padla skoraj na nulo. Le po polžje smo se premikali po regatnem polju. Veter je dosegel svoj maksimum 10 vozlov v tretjem plovu. Večino časa pa je nihal med 4 in 8 vozli. Opravljeni so bili 4 plovi vsi v obliki palice.

1. Plov Start prvega plova je bil ob 11:58 minut, dolžina palice 590m. Zmagala je posadka Dvorni bar krmarja Sama Rebernika, Dream Team s krmarjem dr. Zvonkom Hočevarjem je bila druga, Boštjan Podobnik z ekipo Zejčki pa tretja.

2. plov V drugem plovu je prva prispela v cilj posadka Zejčkov s krmarjem Boštjanom Podobnikom, sledil ji je Boris Smirnov s posadko Neugnancev, tretji pa je bil dr. Zvonko Hočevar s posadko Dream Team. Palica drugega plova je bila dolga 470m. Start plova je bil ob 13:05.

3. plov Razvrstitev v tretjem plovu je med prvimi tremi posadkami bila enaka prvemu: 1. Dvorni Bar ST, 2. Dream Team in 3. Zejčki. Dolžina palice 490m. Start ob 14:06.

4. plov Start četrtega plova je bil ob 14:43. Tokrat z najdaljšo palico dneva v dolžini 630m. Plov je imel spet novega zmagovalca posadka Dream Team dr. Zvonka Hočevarja je prispela prva v cilj, na drugem mestu ji je sledil Samo Rebernik posadka Dvorni Bar ST, tretji so bili Brezade krmarja Marka Marinčka.

Po končanih štirih plovih so nekatere posadke takoj odplule v marino. Nekaj posadk se nas je še podilo po morju in užilo še nakaj jadralskih trenutkov, kjer smo razglabljali o pravkar minuli regati, preudarjali taktiko in ugotavljali napake, da bo drugič bolje. Šesto mesto ni ravno omembe vredno je pa zelo dobro izhodišče za izboljšanje rezultata. Nekaj posadk se je udeležilo usposabljanja že teden pred regato. Precej novega smo zvedeli, predvsem kaj in kje bo potrebno še veliko delat. Zanimivo, da med prvimi petimi posadkami ni bilo nobene, ki bi se prejšnjo soboto usposabljala (zakaj le).

Družabni del se je odvijal v baru Hangar N 45°32 E 13°39, kjer je vodja dogodka Samo Rebernik naročil pravo pojedino. Razšli smo se polni dobrih vtisov v razmišljanju, da bo drugič še bolje.

Kot zanimivost si lahko posamezne GPS loge plovov posadke Lupo ogledate na spodnjih naslovih:

\\GPS log 1. plova 
\\GPS log 2. plova 
\\GPS log 3. plova 
\\GPS log 4. plova

Zapisal Dejan Volk

Slike

Končni rezultati:

 MestoJadrnicaKrmarreg št.1. plov2. plov3. plov4. plovTočke
1Dvorni bar STSamo Rebernik125914124
2Dream Teamdr. Zvonko Hočevar126123215
3ZajčkiBoštjan Podobnik125631357
4BrezadeMarko Marinček1260654312
5LJBLuka Renko1257595414
6LupoDejan Volk451486616
7NeugnanciBoris Smirnov1254729817
8DobrovoljciJanko Lah12559671022
9TimmmmMarko Krebelj2103878722
10JastrebiDejan Roljič2101101010929

Usposabljanje na J24, Izolski zaliv, marec 2011

Izolski zaliv, sobota, 12. marec 2011

Na šestih jadrnicah J-24 se je usposabljalo 20 članov JK Odisej in 4 simpatizerji jadranja.

Za uvod v jadralsko sezono smo se tudi mladi člani kluba udeležili usposabljanja na jadrnicah J24. Zgodaj zjutraj smo se z Dejanom, Markom in Klemnom iz Ljubljane odpravili proti izolski marini. Pričakalo nas je sončno in toplo vreme, a brez vetra. Veseli bi bili že lahnega vetriča, ki so ga prejšnji dan napovedali vremenarji.

 

Po zboru v baru Hangar, smo se razdelili v posadke po 4 ali 5 članov, nam se je namesto Klemna pridružila Maja. Večina izmed nas ni imela prav veliko jadralskih izkušenj, na jadrnice tipa J24 pa smo nekateri stopili prvič

 

Kljub temu smo se pogumno lotili priprave jadrnice, t.j. namestitve jader in vrvi. Inštruktorji so nam pripravo tudi demonstrirali. Ugotovili smo, da smo napačno namestili škotine špinakerja, sicer pa nam priprava ni predstavljala posebnih težav. Žal so nas med zimskim premorom zapustila nekatera osnovna znanja, kot so jadralski vozli, a smo se jih hitro spomnili.

 

S čolnom so nas iz marine odvlekli na morje, kjer smo dvignili jadra in začeli spoznavati delovanje naše jadrnice.

Čez slabo uro, ko se nam je pridružil inštruktor Leo, se je začelo sistematično učenje. Leo nam je najprej razložil osnove, npr. poimenovanje posameznih delov jadrnice in opreme, položaje na jadrnici in osnovne manevre. Nato smo začeli s treningom. Najprej smo vadili obrate. Inštruktor je vsakemu članu posadke razložil njegovo vlogo in po ponovitvi manevra pokomentiral izvedbo ter dajal nasvete.

 

Na štirih osnovnih položajih na jadrnici J24 smo se želeli menjavati, a je bilo časa premalo, da bi se vsak naučil vsega. Največja težava je bila neusklajenost posadke pri prenosu teže. Izpolnili smo sicer svoje naloge, a pri tem nismo dovolj opazovali drugih, zato je obrat trajal predolgo, jadrnica pa je izgubila hitrost. Tega z večjih jadrnic nismo bili navajeni, a nam je inštruktor razložil, da je razporeditev in prenos teže 70% uspeha. Po desetinah izvedenih obratov smo se končno ujeli in nadaljevali z bolj zahtevnimi manevri.

 

Naša jadrnica je med treningom zaplula bolj južno, stran od drugih, tam pa nas je ujelo brezvetrje. Na našo srečo je bil takrat na naši jadrnici tudi inštruktor Leo, ki je bil tako prisiljen ostati z nami do konca dneva. To je bilo za našo neizkušeno posadko vsekakor dobrodošlo. Sledil je trening jadranja s špinakerjem, ki pa je zaradi bonace potekal bolj »na suho«. Vse korake smo sicer dobro zvadili, vendar pa je manjkal praktičen del. To se je pokazalo naslednji teden na regati, ko smo razmišljali, ali naj špinaker sploh uporabimo. Ugotovili smo, da brez njega ne bo šlo. Pri prvem plovu smo za dvig potrebovali več minut, jadro smo narobe privezali, marsikaj pozabili ali pa naredili narobe – skratka cel kup težav. Vendar pa se nismo predali in do zadnjega plova smo celoten postopek že dobro obvladali.

Šele na regati smo lahko bolje ocenili svoje pridobljeno znanje. Glavno težavo je predstavljal štart, ki ga na usposabljanju nismo vadili. Zato nismo imeli niti teoretičnega niti praktičnega znanja s tega področja. Ponavadi smo štartno črto prečkali kot zadnji z večminutno zamudo. Pri kratkih plovih je dober štart lahko odločilen, zato bi se na prihodnjih usposabljanjih vsekakor želeli naučiti več o tem. Veliko razliko v hitrosti jadrnice prinesejo tudi finese, ki pa se jih na kratkem enodnevnem usposabljanju ni mogoče naučiti. To znanje bo prišlo s časom.

Na usposabljanju smo se naučili res veliko – toliko jadralskega znanja nismo v enem dnevu dobili še nikoli. Trening z inštruktorjem je bistveno bolj učinkovit, kot če posadka trenira sama. Sami sebe med manevri zelo težko opazujemo, pa tudi pravilne izvedbe ne poznamo in nismo dovolj kritični. V prihodnosti se bomo zagotovo še udeležili takšnih usposabljanj, da obnovimo svoje znanje in se naučimo še kaj novega.

Zapisal: Jurij Theuerschuh