Jesenska regata JK ODISEJ

19. do 21. september 2010 – posadka Atlasa (štartna številka 10) pod skiperstvom Luke Renka

Spisala Metka, na Atlasu v vlogi kuharice in aktivnega balasta

1. DAN, 18. september 2010 – Uvajalni dan

Proti Zadru smo se odpravljali v času, ko so potoki postajali reke, ko je tradicija koliščarjev na Barju postajala realnost in ko vremenska napoved za prihajajoče dneve ni bila nič kaj obetavna. Ampak mi smo pičili proti jugu…

V Sukošanu smo proti pričakovanju zelo hitro prevzeli barko Atlas, za katero še nismo vedeli, da je zmagovalna, čeprav bi to lahko slutili, saj je Atlas simbol moči, ki podpira vesolje.

Še hitreje smo na barko vkrcali vso našo prtljago, hrano in pijačo, tako da smo potem imeli čas in priložnost opazovati Čehe, Poljake in ostale Vzhodne Slovane pri njihovih vselitvenih manevrih; moram priznati, da so se naše zaloge proti njihovim zdele kot kaplja v morje alkohola. Ker sem prvič prisostvovala na jadralski regati nasploh, torej tudi na regati JK Odisej, sem imela ogromno dela s spoznavanjem naših nasprotnikov – članov ostalih posadk… Ogromno dela sem imela tudi s spoznavanjem svoje posadke, saj do tistega dneva nisem poznala nikogar razen mojega Jankota; skiperja Luko in Ivota sem spoznala že v Ljubljani, Tomaža in Anžeta pa šele na barki v Sukošanu.

Kot vsak skiper, ki je odgovoren in skrben, je Luka poskrbel, da smo kljub močnemu vetru in dežju kmalu po vkrcanju celotne posadke izpluli iz marine z namenom, da uskladimo delovanje ekipe in da vidimo, ali je na barki vse ok, ali morda ni strgana genova ali morebiti manjka dvižnica… Zlobni jeziki in samovšečni nasprotniki so sicer to dejanje označili kot objestno in predrzno, vendar pa smo mi vsaj vedeli, da barki nič ne manjka! Ali pa naj bi morebiti kot naši sosedi Čehi kar na privezu v marini sprobali vsa jadra?!?

Po skrbnem pregledu je prišlo na vrsto prehranjevanje. Ker sem ljubiteljica morskih dobrot, sem skorajda izsilila dovoljenje moje posadke za kuhanje brodeta; s polento po dalmatinsko, se razume. Ker so bili člani naše posadke s končnim izdelkom zadovoljni in ker je brodet res enostavno pripraviti, objavljam prvi recept v zbirki receptov JK Odisej.

Po večerji se je potem začelo vsesplošno rajanje, ljudje so prihajali na našo barko in odhajali, nazdravljali smo na uspešno regato, vmes so nekateri tudi popadali s pasarele v morje…. In tako se je dan pred uradnim pričetkom regate končal s pesmijo ob kitari, črnim vinom in…. zmedo v moji glavi, kdo je kdo, kdo s katere barke, kdo skiper in komu….

2. DAN, 19. september 2010 – Pričetek regate

Po jutranjem nalivu in okrepčilnem zajtrku smo skozi Ždrelac odpluli pred otoček Bisage, kjer se je začelo zares: objavljena trasa prvega plova, dogovor taktike štarta, izrinjanja nasprotnikov, pričetek štartne procedure in ….. štart! In…. protest! Takoj je Luka protestiral Lupusu, ker nam niso dal vode; pa so se malo vrteli na mestu! Od tam dalje je vse potekalo normalno živčno, Golac ostaviti lijevo, Školj Veli ostaviti lijevo, pa špin gor, pa špin dol, nazaj do Bisage, še enkrat Golac ostaviti lijevo, Školj Veli ostaviti lijevo, ups desno!!!! In skozi cilj smo prišli kot drugi!!!!! Jaaaa, le mišja dlaka nam je zmanjkala do zmage!

Ker smo se odlično odrezali, smo seveda morali takoj nazdravit. Malo smo se opustili, malo preveč slavili in…. štart drugega plova zamudili za 7 minut in pol!!! Štart torej ni uspel sploh, bili smo med zadnjimi in je strašno slabo kazalo, pa vendar smo na poti proti Saliju nekaj mest pridobili, tako da smo zaključili kot peti. Bili smo kar zadovoljni, da se je ponesrečen plov kljub vsemu dobro končal, še bolj pa smo bili zadovoljni, ko smo videli rezultate po prvem dnevu: bili smo tretji!

Za večer se je v Saliju napovedovala mega gostija in lahko rečemo, da je v naboru dobrot, razprostrtih po salski rivi, vsak lahko našel nekaj zase. V resnici se mi zdi, da je vsak lahko našel kar veliko zase: morske dobrote, dalmatinske specialitete, domači kruh in kolači…. Nihče ni legel h počitku lačen ali žejen.

3. DAN, 20. September 2010 – V znamenju Krave

Dan se je začel brezvetrno in štart izpred Salija je bil odložen. Sončko je sijalo, dan je bil lep, čas je za kopanje! Ne morem sicer reči, da sem neskončno uživala, a par minut se je dalo potrpeti; nekateri mrožki pa so po zaslugi lastne tolšče zdržali tudi 15 minut in več.

Veter se nas je usmilil šele okoli poldne, ko smo nadaljevali z regato. Sodnik pa je bil brez usmiljenja, splaniral je tri plove in zdelo se je, da smo se vse tri plove vrteli v začaranem krogu Krave: start – Krava – Mrtonjak – Krava – cilj – Krava – cilj – Krava – Mrtovnjak. Prvi plov smo končali šele na sedmem mestu, nič se nam ni izšlo po željah; na cilju drugega plova smo pred sebe spustili le eno jadrnico; zaključek tretjega plova pa je bil malodane spaktakularen: skorajda na ciljni črti smo v boju špinakerjev prehiteli Maio, zmagali plov….. in presrečni/presenečeni ugotovili, da po dveh dneh regate vodimo!

Zato smo na Atlasu skovali zaroto: v Malem Ižu smo vse posadke, ki so se tam vezale, povabili na mega palačinke party. Naključje je hotelo, da so to bile točno tiste tri barke, ki so nam bile največji konkurenti: Lupus, Lira in Andromeda! Cameleon nam je pobegnil v Veli Iž, ostali pa so stisnili rep med noge in zbežali v Sali. Najbližji zasledovalci pa so okusili naše gostoljubje: palačinke z nutelo, palačinke z nutelo in banano, palačinke Schwarzwald (nutela in ribezova marmelada), palačinke Schwarzkopf (nutela, banana in pelinkovac), palačinke Kopfschmerzen (sladkor in pelinkovac)… in to pozno v noč.

4. DAN, 21. september 2010 – Slava zmagovalcem

V Malem Ižu smo kar vsi ustali s težkimi glavami, poleg tega se je šesti plov od Temešnjaka proti Ugljanu vlekel, da bi človek z veseljem malo zadremal, padli smo v popolno brezvetrje, na našo srečo  je veter spet zapihal, tako da smo se končno privlekli do Ugljana; vendar pa so se naši najbližji zasledovalci uvrstili veliko bolje kot mi, ki smo bili šele šesti; očitno je Schwarzkopf in Kopfschmerzen prizadel samo nas, ne pa tistih, proti katerim je bilo sredstvo usmerjeno!

Zadnji, sedmi plov je bil bolj kratek, a uspešen: nasprotniki so bili poraženi, mi pa zmagovalci regate! Zvečer je v Kukljici bila podelitev kolajn, naš presrečni skiper pa je visoko nad glavo dvignil prehodni pokal jesenske regate JK Odisej.