Zadnji popravek:
14. Jesenska regata za pokal JK Odisej
PREPRIČLJIVA ZMAGA ZVONKA HOČEVARJA
Uspešno obvladali vse od viharja do brezvetrja
14. jesensko regato za prehodni pokal JK Odisej od 17. – 21.09.2005 v
monotipu Elan 333 smo organizirali v Zadarskem akvatoriju s 24 prijavljenimi
ekipami iz dveh držav, Irske in Slovenije. V treh dnevih smo v regati
opravili 61 navtičnih milj (po zemljevidu) in jo uspešno zaključili s
šestimi izvedenimi plovi, brez večjih nesreč ali poškodb bark in udeležencev
(nekaj na-, raz-, ob-trganih genov), z zaključnim banketom z obilico
izvrstne hrane, na katerem sta peli obe nam poznani pevki, Katarina in Ivana
v Dariovi spremljavi, ter osvežilnim kopanjem v sredo dopoldne v čisti,
topli morski vodi med Ugljanom in Zadrom.
Za tiste, ki niste sodelovali: imeli smo zelo spremenljive vremenske
razmere, v povprečju odlične, s tem, da smo imeli prvi dan viharno burjo v
sunkih do 45 vozlov, tudi nekaj kapelj dežja smo "pokasirali", drugi dan so
bile normalne razmere s soncem in z vetrom okrog 20 vozlov v redkih sunkih
do 35 vozlov, zadnji dan pa smo se mučili po slabem, občasno vrtečem se
vetru in brezvetrju skoraj brez oblačka ter prijetnim toplim soncem, ki pa
nas je nekajkrat kar preveč pregrel in tudi opekel nekatere sonca nevajene
udeležence ter zmanjševal koncentracijo skiperjev.
V soboto popoldne smo prevzemali jadrnice v zadarski marini Tankerkomerc, v
Sukošanu in Biogradu, saj je bilo prijavljenih kar 24 ekip, za katere nismo
mogli zagotoviti jadrnic samo v matični marini. Jadrnice za monotip Elan 333
niso bile vse popolnoma enake, nekatere so bile bolje natrimane, a vseeno
dokaj izenačene. Žal sta se dve ekipi (Danilo Novakovič in Zlatko Matič)
odločili dati prednost turističnemu križarjenju pred našim tekmovanjem in
odpluli raziskovat akvatorij okrog Palagruže, z obljubo, da se vidimo vsaj
na zaključnem banketu. Prevzemi jadrnic so se precej zavlekli, tako da smo
večina prevzeli jadrnice malo pred nočjo in nismo mogli pred regato
preizkusiti svojih plovil. Zbirno mesto je bila nam vsem poznana konoba
Ankora, kjer je bil organiziran spoznavni večer z različnimi prigrizki in
nekaj pijače in kjer so ekipe poravnale svoje finančne obveznosti in prejele
dokumentacijo za regato. Zvečer smo z vrhovnim sodnikom Draganom Penjalovom
že izvedli skiperski sestanek, tako da nam je ostalo več časa na razpolago
za jadranje naslednjega dne.
Startali smo pri Barotulu (o.Pašman), tako da smo imeli vsi udeleženci, ne
glede na izhodiščno marino, približno enako pot do starta. Vso pot nas je
spremljala močna burja, tako da nismo porabili skoraj nič goriva in se
privajali na regatne razmere (vsaka stvar je za nekaj dobra). Želel sem
napeti zadnjo pripono na naši jadrnici, pa je bilo škripčevje tako zasoljeno
ali zarjavelo, da ni bilo moč zategniti pripone, niti potem ne, ko sem se
ulegel v zrcalo in povlekel vrv vodoravno. Mogoče bi pomagal Izvijač spray
ali pa WD-40, a kaj, ko napake nisem že prej ugotovil. Očitno bo Brik
nepreklicno nastavljen samo za lažji veter. Škoda. 15 navtičnih milj dolg
prvi plov je potekal od Barotula proti vzhodu, okrog otočka Komornik, nato
pa z vetrom v bok SE po Pašmanskem kanalu, med otočkom Katarina pred
Biogradom, skozi preliv med plitvino Kušija in otokom Arta Vela, mimo
Hramine do in okrog otočka Sustipanac, ter nazaj do rta Gradina pred vhodom
v luko Hramina na otoku Murteru. Že na startu je pihala močna burja nad 30
vozlov, v refulih tudi do 40, tako da je jadranje zahtevalo kar precej
fizičnega napora za napenjanje jader in izvajanje manevrov, poleg tega pa
tudi čim težjo obtežbo za uravnoteženja nagiba, tako da so bile v prednosti
polnoštevilne posadke. Po startnem strelu ob 11:40 uri se je počasi odlepila
skupina vodečih: Echo s krmarjem Hočevarjem, Anja z Zakrajškom za krmilom, Točkica
z Valenčičem, Nejica / Röthl, Kon Tiki / Mayfield, Brina / Holynski in Blue
Wind / Boris Smirnov, katero je večina ekip uspešno zasledovala in se nam
počasi odmikala. V cilj je prvi vplul ob 14:01:40 uri po 2 urah, 21 minutah
in 40 sekundah, z zavidljivo povprečno hitrostjo 6,35 vozlov Echo z Zvonkom
Hočevarjem, ki si je nabral skoraj sedem minutno prednost pred ostalimi.
Skupaj sta za njim v cilj pripeljala Anja z Vojkom Zakrajškom in Točkica z
Aleksandrom Valenčičem, ki je za Vojkom zaostal le 15 sekund. Nato so se v
pičlih 5 minutah zvrstile jadrnice do 13. mesta, za zadnjih pet mest pa smo
se borile tiste ekipe, ki so bile lažje in so imele minimalno število
posadke. Zadnja barka je vplula v cilj pol ure za prvim, kar izpričuje
visoko kakovost jadranja.
Pol ure kasneje se je začel drugi tehnični plov, in sicer dvakrat palica med
rtom Gradina in otočkom Sustipanac v dolžini 6 NM. Vihar ni pojenjal in se
celo še krepil, pripravljalo se je na dež, padle so prve kaplje. Nekatere
posadke je prvi plov že precej izčrpal in so se ob slabi vremenski napovedi
raje odpovedale drugemu plovu in nas počakale v marini. V etru je potekala
tudi nekakšna pobuda za referendum, ki pa jo je sodnik ignoriral in nas
pognal v dirko ob 15:20 uri. V hudi burji nad 30 vozlov je najhitreje
startal Echo, ki so mu sledili Točkica, Lepotička s krmarjem Marinčkom,
Nejica in Lana z Remicom. Med regato je veter še ojačal, tako da je v
refulih pihal tudi do 45 vozlov. Hočevar je do cilja samo še povečeval
prednost in vplul v cilj ob 16:29:30 uri, v času 1:09:30 in s povprečno
hitrostjo 5,18 vozla, dobro minuto pred zasledovalci. Na drugo mesto se je
uvrstil Valenčič, tretji je bil Marko Marinček, nato pa v razmaku 8 sekund
še Röthl in Borut Remic. Na začelju sva se v mednarodnem obračunu borila O'Connor
in Zaletel ter sva vplula v cilj 15 minut za zmagovalcem prvega dne
Hočevarjem, in s tem je bila tekma za prvi dan zaključena. Po prvem dnevu je
vodil Hočevar z dvema točkama, sledili pa so Valenčič 5, Röthl 8, Marinček
11 in Holynski 12. Tudi drugi niso preveč zaostali in majhne razlike med
ekipami so obetale zanimive boje v naslednjih dneh.
Vpluli smo v marino, se privezali na rezerviranih privezih in se pred
večerjo skušali nekoliko spočiti, medtem pa je marljivi sodnik računal
rezultate. Od celodnevnega manevriranja in preštevilnih obratov sem bil
popolnoma izčrpan in imel bolečine v rokah od besnega vrtenja vinčev, zato
sem se šel takoj stuširat pod vroč tuš, da se mi zakrčene mišice sprostijo.
Po večerji smo šli na sprehod v mesto Murter, se v lokalu posladkali s
sladoledom in nekaj spili in se kmalu vrnili na barko. Utrujenost je
naredila svoje in ni bilo nobene pretirane želje po ponočevanju. Marina
Hramina je zelo prijetna in nudi vse potrebno udobje. Odkar so jo prenovili,
je za higieno in dobro počutje jadralcev izredno lepo poskrbljeno. Žal sem
to odkril šele pozno ponoči, ko je bil stari del sanitarnega bloka zaprt -
je pa bilo toliko bolj prijetno. Bolniško čista in svetla umivalnica z
množico ogledal te ob vstopu kar oslepi. Vstopim v stranišče, na steni pa
plastenka z razkužilom za desko in roke. In, ko sredi noči tako meditiraš,
te spremlja polglasna glasba 70-tih let, da se ti nikamor več ne mudi.
Jutro nas je pričakalo precej bolj vedro kot prejšnji dan. Med oblaki je
zasijalo sonce, pa tudi burja se je malo umirila. Skiperski sestanek je vodil
sodnik Penjalov v klubu marine Hramina, kjer smo prejeli natančna navodila
za drugi dan. Ponovno smo se zbrali pri rtu Gradina, razpoloženje med
posadkami pa je bilo precej bolj vedro glede na vremenske razmere. Še vedno
je pihala burja, tokrat z okrog 20 – 25 vozli. Tretji navigacijski plov v
dolžini kar 16 NM je obetal zanimivo »all-round« jadranje. Start je bil
proti vetru od rta Gradina proti otočku Sustipanac, kjer je bila tudi včeraj
obračalna točka. Nato z bočnim vetrom med plitvino Kušija in otokom Arta
Vela, nato stranica z vetrom v polkrmo do obrata pri otočku Kozina, nato
spet proti vetru do otočkov Žavinac Veli in Mali, spet daljša stranica mimo
Biograda do plitvine Kočerka, zadnji obrat in nazaj skozi cilj, ki ga je
sodnik Penjalov postavil med svetilnikom na pomolu v Biogradu in ciljno
bojo. Ob 11:30 uri nas je sodnik spustil v dirko. Klub temu, da je bil plov
precej dolg, je bila povsod in še posebej ob bojah kar precejšnja gneča,
zanimivih neposrednih dvobojev, ki so se vlekli tudi po več 10 minut je bilo
na pretek. V teh gnečah je večkrat prihajalo do kočljivih situacij, ki pa
smo jih v celoti razrešili brez nesreč. Bilo pa je nekaj protestov, vendar
so protestirani športno priznali svoje napake in opravili dvojni obrat in ni
bilo nobene diskvalifikacije. Med vodilno trojico, ki se je nekoliko
oddaljila, je spet prvi v cilj zapeljal Hočevar ob 15:26:35 uri v času
3:56:35 in s povprečno hitrostjo 4,06 vozla, Valenčič se je očitno aboniral
na 2. mesto, tretji je bil Remic, v ospredje se je spet prebil Mayfield,
Dejan Volk je bil peti. V »normalnih« pogojih sta nam zobe pokazala šesti
Marcel Švab in sedmi Smirnov, za osmo mesto pa sta se spopadla O'Connor in
Zaletel. Tokrat so očitno imeli probleme nekateri izkušeni skiperji, ki so zasedli
za njih nekoliko nenavadna mesta bolj v ozadju.
Četrti tehnični plov v obliki palice, dolžine 7 NM, je spet obetal napeto
jadranje in zgoščen »promet«, saj smo v relativno ozkem kanalu in
kanalizirani s postavljenimi vrati morali stalno paziti, da se ob
prehitevanjih in srečavanjih ne bi ušteli pri presoji medsebojne
oddaljenosti. Start in cilj sta bila med bojo, ki označuje plitvino Kočerka,
in sodniško barko, nato je bilo treba pluti NW do boje, ki označuje plitvino
Minerva, nazaj SE skozi vrata do boje pri Biogradu, obrat in NE do cilja,
odpeljali smo dva kroga. Še vedno je pihala burja, ki pa je še malo
popustila. Kot smo pričakovali, so bile vse posadke močno »nabrušene« in
tako zagnano startale, da je moral glavni sodnik start drugega plova zaradi
množičnega pobega na startu razveljaviti. Drugi start ob 16:45 uri je uspel.
Kot vedno se je v startni gneči (in gnečah nasploh) najbolje znašel Hočevar,
ki je kmalu pobegnil in pripeljal ob 17:59:10 uri, v času 1:14:10 in s
povprečno hitrostjo 5,66 vozla, z dve in pol minutno prednostjo, jasno, spet
pred Valenčičem. Tretji je bil Zakrajšek, četrti Remic in peti Švab. S
sedmim mestom je svojo najboljšo uvrstitev na regati dosegel naš novi član
iz Irske O'Connor, ki ima za seboj tudi prečenje Atlantskega oceana. Vrstni
red po drugem dnevu: Hočevar 4, Valenčič 9, Remic 25, Mayfield 26, itd., je
že izločil edina realna tekmeca za prvo mesto, medtem ko so bile za tretje
mesto odprte še vse možne kombinacije, še posebej, ker smo po spremenjenem
točkovanju ob več kot 4 plovih lahko odšteli najslabšo uvrstitev.
Ponedeljkov privez je bil organiziran v Biogradu, kjer je velika in lepo
urejena marina z vso ponudbo, ki razvaja utrujene jadralce in jadralke. Ob
vhodu v marino smo lahko opazili vrsto popolnoma novih Bavarij 42 Match, ki
čakajo na ateste in plovna dovoljenja, potem ko se je zgodila nesreča s
smrtnim izidom na takšni barki letos spomladi. Živahno in ne preglasno
življenje na pomolu, srečanja in obiski na barkah, komentarji in načrti za
naslednji dan so se odvijali kasno v noč, očitno, da je nekoliko slabši
veter pripomogel k temu, da je jadralcem ostalo še nekaj neporabljene
energije. V torek zjutraj nas je prebudilo sonce, pričakalo nas je krasno
jutro, skoraj brez oblačka. Pihala je lahka burja, ali pa se mi je po dveh
dneh bolj hudega jadranja samo zdelo. Skratka, prav vesel sem bil takega
začetka dneva. Z Bredo sva si še pred pripravo na dirko vzela pol ure časa
in šla na sprehod po zalivu in uživala v toplem soncu. Pravočasno smo se
pripravili in za sodnikom motorirali do otočka Čavatul, kjer je sodnik
postavil start petega plova. Obetalo se je prijetno jadranje, vendar takrat
še nismo vedeli, da bo veter ponehal in bo plov skrajšan.
Peti navigacijski plov v dolžini 13 NM je bil načrtovan od otočka Čavatul
NE, obrat pri boji na plitvini Kočerka, nato NW mimo otočka Komornik, do
otočka Mišjak pred Kukljico, ki smo ga pustili desno in v skrajšani cilj, ki
je bil kakšnih 100 m NE od otoka. Točno ob 10:30 uri je dal sodnik za start
in zagnano smo se podali v nov dan. Zvonko Hočevar je kot običajno dobro
startal z nekaj zasledovalci, ki so se hitro izločili iz startne gneče in
napredovali. Zelo zanimivo in adrenalinsko je bilo ob boji na plitvini
Kočerka, kjer so se barke na levih uzdah vključevale v kolono prednostnih
jadrnic na desnih uzdah, vendar se je z veliko pozornostjo neprednostnih
bark in uvidevnostjo prednostnih bark vse srečno končalo. Začelo se je
vztrajno trimanje jader, izbira pravih kurzov, medsebojno primerjanje med
ekipami, nepopustljiva borba za vsak meter. Veter je počasi slabil, tako da
je bilo potrebno veliko natančnosti pri postavljanju jader in taktike. Že v
nastopajočem brezvetrju je še pravočasno uspelo Hočevarju kot prvemu ob
13:25:15 uri in v času 2:55:15 vpluti v cilj, skoraj 15 minut pred drugo
uvrščenim Dejanom Volkom / Zrno soli, s čimer si je že zagotovil končno
zmago. Naša barka je startala izven gneče (bolj zadaj), a smo po boji na
plitvini Kočerka stalno pridobivali in po vrsti prehitevali eno barko za
drugo, in ko smo imeli pred seboj še Valenčiča pred otokom Mišjak (Hočevar
in Volk sta se najbrž že kopala ali kuhala kosilo), je veter popolnoma
uplahnil, začel pihati iz različnih smeri, pa še v zavetrju otočka Mišjak
pred burjo smo bili (a smo pričakovali, da bo veter obrnil na maestral),
tako da smo za zadnjih 200 m porabili več kot pol ure. Valenčič je kot
tretji še ušel popolnemu brezvetrju skozi cilj in vžgal motor, mi ostali pa
… Medtem ko so se prvi trije lahko skopali, smo se mi potili na soncu in
iskali najmanjše možnosti za napredovanje proti cilju. Od zadaj so se nam že
nevarno približevali drugi tekmovalci, mi pa nikamor, le še 50 m pred
ciljem. K naši sreči tudi njim zalet ni toliko pomagal in so se ustavljali
nam nevarno blizu v zavetrju za otočkom. Oprezali smo za nakodranim morjem,
slinili prste in preizkušali sapico. Končno je potegnil blagi piš maestrala,
genovo in glavno jadro smo kar na roke pritegovali, barka Brik se je začela
premikati in zdrsnili smo skozi cilj. Malo za nami je pripeljal kot peti v
cilj Holynski, drugi pa so bili v zavetrju in so kasneje prišli do vetra.
Maestral je še malo bolj potegnil, tako da so prišle vse barke pravočasno
skozi skrajšani cilj.
Zadnji šesti tehnični plov (palica) je bil zaradi slabega vetra skrajšan in
je potekal od starta / cilja pri otočku Mišjak, do boje pred marino Sukošan
in nazaj naravnost skozi cilj. Dolžina 4 NM. Startali smo ob 15:15 uri, v
spremenljivem vetru, ki se nikakor ni mogel odločiti, iz katere smeri bo
zapihal, tako da smo imeli vsi več ali manj težav s pravilno izbiro jader in
kurza. Najbolje se je odločil Boštjan Podobnik / Joint Venture, ki je po
obratu na boji vozil s spinakerjem SW do Ugljana in nato ob otoku počasi
»plezal« proti cilju in za minuto pred zasledovalci prispel v cilj ob
16:42:55 uri, v času 1:27:55. Podobnik je s to zmago tudi prizadejal edini
poraz Hočevarju, ki se je tokrat moral zadovoljiti z drugim mestom. Zelo
lepo je odjadral tretji Ljupčo Taseski / Pia, četrti je bil Marko Marinček /
Lepotička, zopet peti pa Boris Smirnov / Blue Wind. Nepreračunljivi veter je
krepko premešal vrstni red, tako da so se na začelju znašle barke, ki so
prej konkurirale za prva mesta…
Končni vrstni red:
Prehodni pokal je zopet v rokah Zvonka Hočevarja / Echo, ki se je v vseh
vremenskih razmerah odlično znašel in tehnično brezhibno odjadral ter tako
zmagal v petih od 6 plovov (1,1,1,1,1,2) 5 točk; sledi mu Aleksander
Valenčič / Točkica s svojimi Vikingi, ki je bil tokrat veliko bolj športno
razpoložen (3,2,2,2,3,8) 12 točk; tretji Matt Mayfield / Kon Tiki je bil v
glavnem kar konstanten z uvrstitvami med 4 in 6 mestom (5,11,4,6,6,6) 27;
četrti je bil Borut Remic / Lana (13,5,3,4,13,7) 32, peti pa Boštjan
Podobnik / Joint Venture, ki je prizadejal edini poraz končnemu zmagovalcu z
inventivno in uspešno taktično odločitvijo v zadnjem plovu, ter nam vsem
pokazal, da dvakrat krajša direktna pot ni nujno tudi najhitrejša
(11,7,11,10,7,1) 36. Nadaljnji vrstni red: Dejan Volk / Zrno soli
(12,9,5,8,2,16) 36, Marko Marinček / Lepotička (8,3,12,14,9,4) 36, Mitja
Holynski / Brina (6,6,15,9,5,10) 36, Boris Smirnov / Blue Wind
(7,12,7,13,12,5) 43, Vojko Zakrajšek / Anja (2,21,14,3,14,15) 48, Miha
Roethl / Nejica (4,4,10,12,21,18) 48, Matjaž Zaletel / Brik (17,16,9,11,4,9)
49, Ljupčo Taseski / Pia (9,14,13,15,11,3) 50, Marcel Švab / Jušinica
(19,21,6,5,15,13) 58, Colm O'Connor / Pleasure (14,15,8,7,21,14) 58, Srečko
Škrlec I.K. / Black Magic 59, Luka Renko / Buri (21,8,17,16,8,17) 66, Milan
Šinko / Alma 2 (16,13,19,17,16,11) 73, Boris Tomažič / Gal
(10,10,20,18,17,19) 74 – osvojil Odisejevega »polžka«, Leon Posega / Fabiola
2 (15,21,18,19,18,12) 82, Janko Kramžar / Galija (18,21,16,21,10,21) 86.
Detajlni rezultati so razvidni iz priložene tabele.
Po prihodu skozi cilj smo se odpravili v bližnjo Kukljico, kjer smo imeli v
marini organiziran poceni privez, v restavraciji hotela Zelena punta pa
zaključno slovesnost z banketom in podelitvijo priznanj in tradicionalnih
penin, s katerimi nas je »častil« službeno zadržan predsednik Planinc.
Organizacija banketa in prehrane je bila po izjavah zadovoljnih udeležencev
enkratna: vsaka ekipa je imela svojo mizo, izbor hrane, kot tudi količina
sta bili na nivoju, prizadevni gostinci so vsak izpraznjen pladenj takoj
zamenjali s svežim. Za ples in glasbeno spremljavo sta poskrbela naša
prijatelja, izvrstna pevca Ivana in Dario, ki ju tudi spremlja na
sintesizerju. Dodatno smo bili presenečeni, ker se je nenapovedano
pridružila tudi pevka Katarina, ki je čudovitim glasom v duetu z Ivano
pričarala nepozabne trenutke. Škoda, da je naporna regata opravila svoje in
da kljub dobri volji nismo tradicionalno dočakali zgodnjih jutranjih ur na
plesišču.
Po večerji je nastopil čas za podelitev priznanj. Uradno slovesnost je odprl
komodor Marcel Švab, ki se je prijazno odzval povabilu ter pozdravil vse
prisotne, nas vse pohvalil za športno borbo in uvidevnost v kočljivih
situacijah, tako da ni prišlo med regato do nobene poškodbe ali nesreče.
Najboljšim je čestital za dosežen uspeh, nam ostalim pa zaželel čim več
sreče na prihodnjih regatah. Slovesno podelitev priznanj je vodil kar preveč
poskočen predsednik Regatnega odbora Srečko Škrlec s pomočnico Ireno.
Podelili smo priznanja za športni dosežek vsakemu tekmovalcu, posadka Borisa
Tomažiča, ki se je vzorno borila in ni nikoli odstopila ali bila
diskvalificirana, je prejela medalje »polžke«, prve tri uvrščene ekipe pa
lepe pokale in medalje, in sicer:
3. mesto: Kon Tiki, Matt Mayfield s posadko: Marko Gorjanc, Vesna Stankovič,
Branka Jerše, Janez Gašparin;
2. mesto: Točkica, Aleksander Valenčič z Vikingi: Marko Raspor, Miran Mislej,
Darko Mislej, Darko Valenčič, Damir Radonjič;
1. mesto: Echo, Zvonko Hočevar s posadko: Erika Sonjak, Inge Zebec, Branko
Pekolj,
Miran Pavlič, Marjan Kimovec.
Zmagovalec Zvonko Hočevar je iz rok lanskoletnega zmagovalca Matjaža Zaletla
prejel prekrasen kristalni prehodni pokal JK Odisej, s stiliziranimi
jadrnicami na morski gladini
Kakšno je bilo jadranje? Po mojem mnenju je bilo jadranje na zavidljivi
ravni, tako tehnično kot taktično, ter so bile razlike ob prihodu v cilj
minimalne, pa tudi ni bilo nepremaganega tekmovalca in celo 14 posadk je
imelo vsaj eno uvrstitev med prvimi petimi v posameznem plovu, kar priča o
tem, kako se kvaliteta jadranja v Odiseju vse bolj izenačuje. Nekatere
posadke so regato vzele na pol turistično in niso odjadrale vseh plovov, kar
se seveda pozna na končnem rezultatu. Komodorji so nam tokrat pokazali zobe,
Holynski v močnem vetru (6,6), Smirnov all-round (7,7,5) in starosta našega
kluba Marcel v zmernem vetru (6,5). Po mojem mnenju smo bili prvega dne vsi
zmagovalci, ki smo v takšnih razmerah preživeli in uspeli brez nesreč
pripeljati do cilja, še posebej pa s(m)o bile hendikepirane maloštevilne in
lažje posadke. Tudi poznavanje (in spoštovanje!) mednarodnih regatnih pravil
je vse boljše, tako da smo ne glede na ostro jadranje v okviru tekmovalnih
pravil na splošno gentlemensko jadrali in puščali prednost tistim, ki si v
težavah (v katere s(m)o včasih zašli zaradi prevelike gneče - niti ne po
svoji krivdi) nis(m)o mogli pomagati. Ob tem se vsem, če / ki sem jih
morebiti in nevede oviral, opravičujem, ter prosim, da me opozorijo na to -
bom drugič še bolj previden. Prekrškov za protest je bilo zelo malo, kljub
temu, da je bila velika gneča na startu, na samem regatnem polju in ob
obračalnih točkah, tako da je bilo priložnosti za "bližnja srečanja" več kot
preveč. Pohvalil bi tudi kršitelje pravil, ki so v sicer redkih kočljivih
situacijah brez izjeme samokritično izvedli dvojni obrat in se odkupili za
svojo predhodno nepozornost, tako da Regatni odbor ni prejel nobenega
protesta. Očitno se kažejo klubski napori pri pospeševanju usposabljanja
članstva za bolj varno in boljšo plovbo, kar bo potrebno tudi vnaprej
spodbujati, mogoče s ponovno delavnico o novih mednarodnih regatnih pravilih
2005 - 2008?
Še naprej vam želim dobrega vetra in varnega jadranja,
Matjaž
\\Rezultati (.xls)
|
