RELATIVNOST ČASA

Le kdo izmed nas še ni slišal za slavno teorijo o relativnosti časa Alberta Einsteina?
Le kdo izmed nas ni te teorije preizkušal tudi v praksi?

Spomnimo se samo na šolo, ko smo v razredu trepetali, da bomo vprašani in šolski zvonec ni in ni hotel oznaniti konca pouka. Takrat se nam je zdelo, da je čas raztegnjen v neskončnost. Ali pa, ko smo čakali na zaključek šolskega leta, ki kar ni in ni hotel priti.
Podobno je bilo z zrelostnim izpitom maturo, ko smo trepetali "Samo, da bo to mimo!". Ali pa s služenjem vojaškega roka, ko smo že ob nastopu šteli: "Samo še 364 dni...".

V vseh the primerih se nam čas vleče v neskončnost. Govorimo o raztezku dilataciji časa.

Na srečo je čas reztegljiv v obe smeri. Dekletu in fantu v medsebojnem objemu mine čas kot bi mignil, ne glede na to, koliko se je zavrtel kazalec na uri. To je najlepše izrazil Roger Whittaker v svoji pesmi: "Morning, please don't come!", ko zaljubljeni fant prosi jutro, naj še ne pride ter naj zakasni sončni vzhod, da bo on lahko dlje užival s svojo drago pod zvezdnatim nebom.

Meni se je zgodilo, da nas je po celonočnem jadranju ob sončnem vzhodu pri otoku Silbi pozdravila jata okrog 20 delfinov. Na naše trkanje in klicanje so se nam pridružili ter spremljali barko in se igrali okoli nje ter nagajivo pogledovali iz vode več kot pol ure. Nam pa se je vse skupaj zdelo kot kratka minutka.

Zgodilo se mi je, da sem z razpetimi jadri ponoči drsel med Osorščico ter Lošinjem in Unijami v polni mesečini, ki je svoje srebro razlivala po narahlo skodrani morski površini...

Zgodilo se mi je, da me je v Tisnu na Murterju ob pol štirih zjutraj prebudil nagajivi burin s trkanjem dvižne vrvi podigača ob jambor, da sva s Srečkotom tiho dvignila sidra vsak na svoji jadrnici ter se prepustila vetru in klicom galebov, ki so naju spremljali ves čas do Primoštena.
Ko se je burin okrog osmih utrudil, je bil ravno pravi čas za obisk civilizacije: nakup svežih, še toplih žemljic, obred s prvo jutranjo kavico in izbiranje najbolj sočne lubenice na primoštenskem trgu.

Čas, ki tako hitro mine, se zdi kot da je stisnjen. Govorimo o kontrakciji časa.

Glejte! Zaradi takih kontrakcij časa rad poslušam šum morskih valov in pesem vetra v jadrih, zaradi takih kontrakcij časa se rad družim s prijatelji in jadralci Odiseja.
Navsezadnje, ne dilatacije, temveč kontrakcije časa so tisto, za kar se splača živeti.

Marcel Švab