Zaključni plov JK Odisej v zadarskem akvatoriju

Zadar, 29.-31. oktober 2011

Torej, zgodil se je. Veliki zaključni plov jadralnega kluba Odisej. Pa ne le najožjih članov, ampak tudi nekaj simpatizerjev, navdušencev in prijateljev kluba.

Odisejada se je začela 28. oktobra v popoldanskih urah. Večina nas je končala s službo in se takoj napotila proti marini v Sukošanu pri Zadru. Druženje se je začelo v Črnomlju, kjer smo po kratkem premoru poskrbeli za zaloge hrane in pijače, ki smo jih potrebovali za bivanje na jadrnicah. In končno, zvečer, okrog osme ure, prihod v Sukošan. Prevzem jadrnic, vkrcavanje in seveda po dolgem dnevu odhod na večerjo v bližnjo restavracijo. Ena izmed posadk se je tam že zasidrala in poskrbela za dehidracijo tekom napornega dneva. Po preizkusu lokalnih dobrot in seveda domačega vina je sledil povratek na jadrnice. Nekateri so odšli spat, drugi pa smo večer izkoristili za spoznavanje in druženje. Enemu izmed jadralcev je najbrž bilo dolgčas, nakar se je odločil uprizoriti vajo ''reševanje jadralcev iz mrzlega morja'' . Naši jadralci so se izkazali z izjemno hitro reakcijo in padlega hitro potegnili iz vode. Zatem pa smo končno dočakali zasluženi počitek . Naslednjega dne, 29. oktobra, je bilo krasno sončno jutro, za preostanek dneva pa nas je bodrila idealna vremenska napoved, medtem ko je kopalec preteklega dne vztrajal, da je »kot nov« . Zatem pa zajtrk, obvezna kavica in start, najprej proti Zadru.

V Zadru smo šli poslušat znamenite orgle na pomolu, ogledali smo si nekaj zanimivih starih ladij in obiskali zadarsko luko za kratek čas.

Po kratkemu obisku Zadra mimo otokov Ugljana, Sestrunja in Molata smo nadaljevali proti Istu. Temperatura je bila okrog 20 stopinj, obetal se je krasen sončen dan z malo vetra. Dobrega vzdušja ni manjkalo, razpoloženje je bilo na višku in seveda, trpljenje se je nadaljevalo, kot je razvidno iz fotografij. Na morju smo srečali prijateljske jadrnice, tiste, ki so že nekaj dni jadrale.

V popoldanskih urah končno malo vetra. Jadra so bila razpeta in počasi smo jadrali proti Istu. Nekateri so počivali, drugi pa uživali v vetru ali krasni panorami. Ob prihodu na Ist so se jadrnice k pristanišču vile ena za drugo; na pomolu se jih je kaj hitro nabralo pet.

Najprej smo šli na sprehod po Istu, si ogledali lokalne znamenitosti in vsi uživali v miru, ki ga nudi zalivska vasica. Brez mestne gneče, avtomobilov, le kulturni dom, krasna cerkev s starim pokopališčem, lokalni bife, napis iz leta 1945, šola ki ima le enega učenca, vse skupaj spominja na čas nedolgo po drugi svetovni vojni. Marsikdo izmed nas pogreša takšen mir doma, zato smo nekoliko zavidali domačinom. Ko se je stemnilo, se je druženje nadaljevalo na barkah.

Novo jutro, novi dogodki. Nekatere jadrnice so se dopoldne odpravile proti drugemu cilju zaključnega plova. Ena izmed jadrnic je imela težave z delom posadke. Pri jutranjem obisku lokalnega bifeja fantje spoznajo rojaka iz Jesenic, ki ima potapljaški center na Istu. Nekaj travaric in občutek za čas je bil kaj hitro izgubljen. Ker dober kapitan skrbi za svojo posadko, so se bili fantje primorani ločiti od novega prijatelja po dobronamernemu opozorilu. Nadaljevanje poti proti cilju drugega dne, torej Žmanu in Dolgem otoku.

Pot se je seveda nadaljevala v dobremu vzdušju, z obiskom kakšnega zalivčka, nasedle ladje. Vetra ni bilo zadosti za jadranje in nadaljevali smo z motorjem. Pozno popoldne: prihod v Žman.

Prihod smo vsi izkoristili za sprehod, kakšno kavico na obali in prijeten pogovor. V Žman sta prišli še dve jadrnici, tako da je v žmanski lučici že precejšnja gneča. Skupaj je bilo privezanih sedem slovenskih jadrnic. V Žmanu je že dogovorjena tradicionalna večerja v lokalni konobi ''Roko'' . V majhni konobi je bilo skoraj 40 članov odprave. Vzdušje ob večerji je bilo podobno silvesterskemu. Dobre hrane ni manjkalo: ribja juha, peciva, črna rižota z morskimi sadeži, tunini zrezki , sladice in seveda odlično okoliško vino. Nekateri niso zdržali tempa in so odšli nekoliko prej, drugi pa so zdržali do poznih nočnih ur in končali krasen večer s klepetom z domačini.

Jutro 31. oktobra je minilo brez posebnosti, morda le z malo mačka. Še prijetno dopoldne na jadrnicah, brez vetra in seveda, okrog 14. ure povratek v Sukošan. Ena izmed posadk je ponovno uprizorila vajo. Tokrat je šlo za reševanje prtljage iz morja, upajmo, da so bili uspešni in da niso nič pustili v vodi. Slovo od morja, jadrnic, druženja in povratek domov. Lahko rečemo, da je zaključni plov presegel pričakovanja. Imeli smo vse, kar je bilo potrebno, predvsem dobro voljo in druženje, in mislim, da včasih to vsi pogrešamo zaradi tega nemirnega in hitrega časa, v katerem živimo. Vsaj za nekaj dni smo ustavili svoje ure. In tako je prav. Do prihodnjič.

Zapisal Igor Čuk

MINI GALERIJA
(za povečavo klikni na sliko)