18. regata za prehodni pokal JK Odisej 2009 - poročilo

20.-22. september 2009, Zadar - Veli Rat - Sutomiščica

 

Udeležba in organizacija

Na 18. regati za prehodni pokal se je prijavilo 15 posadk. Jadralo se je na Bavariah 32. Na regati je sodelovalo 79 + 3 udeleženci od tega 41 članov JK Odisej. Članic nežnega spola je bilo 13. Regato je sodil in načrtoval plove sodnik Dragomir Penjalov iz Yacht klub ZADAR. Pomagali so mu še član našega kluba sekretar Janko Lah in Lado Brence ter Igor Lah).
 

Regata

Sobota 19.9.

Prevzem bark v marini Sukošan je potekal v znamenju gneče. Večina je šele zvečer izplula na preizkušno vožnjo. Vseeno smo vsi razen Janka Laha, ki je odplu v Zadar po sodnika Dragana Penjalova ostali preko noči v marini. Predsednik regatnega odbora Dejan Volk je sodelujočim razdelil: startne številke, zastavico bravo, najnovejšo listo sodelujočih, izven regatni program in pravila obnašanja.

Nedelja 20.9.

Zborno mesto je bilo med 9:00 in 10:00 severno od Zadra pred Petrčani. Že med plovbo proti zbornemu mestu je kazalo na nevetrje. Celotna flota je bila raztegnjene na skoraj 10 Nm. Srečko Škrlec je s svojo jadrnico Black magic prihajal iz severa. Ostali pa smo z različnimi odhodi iz Sukošana pričarali razpotegnjen račji red bark. Posledica razdalj je bila slaba slišnost radijske postalje in sporočanje sodnika Penjalova za spremembo zbornega ni bilo slišano. V veliko pomoč so nam bili ladijski telefoni, s katerimi smo lahko sporočili vsem v floti, da se pluje na novo zborno mesto severno od otokov Tri sestrice in rtom Križ otoka Sestrunj. Ob 12h je bil predviden start na novi lokaciji. Vendar se veter še ni pojavil. Tudi sodniška barka je malce zamujala na zborno mesto. Ob prihodu sodniške barke je sodnik Penjalov razobesil zastavico Lima (v regatnih pravilih: sledite mi) in nadaljeval pot proti Velemu Ratu.

Prvi plov
Start prvega plova je bil ob 13:53, postavljen zahodno od zaliva Jakinska na jugu otoka Molat. Smer plova južno od polotoka Bonaster (Molat) nato severozahodno proti otoku Tramerčica, ki ga je bilo potrebno pustiti levo. Nazaj v smeri otoka Golac in ga pustiti desno. Cilj naj bi bil pri vhodu v zaliv Pantera (Dugi otok). Zaradi močnega proti toka in šibkega maestrala je bila regata skrajšana že ob otoku Tramerčica. Prvi je prispel v cilj Boštja Podobnik (Perzej), drugi Zvonko Hočevar (Diadem) in tretji Marko Marinček (Cameleon). Skrajšan plov je segal v dolžino 4.3 Nm. Želja, da se naredi še en plov se je izjalovila po uri in pol, ko je bilo jasno, da zaradi šibkega vetra ni bilo verjetno, da bi večina flote končala plov pri obratni točki otoku Golcu. Trasa drugega prekinjenega plova je bila postavljena na cilj prvega plova SV ob otoku Tramerčica. Otok Tramerka je bilo potrebno pustiti levo. Nato z vetrom do obveznega prehoda med otokoma Golac in Brščak na severu Dugega otoka. Cilj naj bi bil pred vhodom v zaliv Pantera (Veli Rat).

Po prekinjenem plovu se je flota privezala v marini Veli Rat. Sledila je zakuska v bifeju Galeb, kjer je Danilo Novakovič organiziral tekmovanje v mori djaponeze. Okreplčilo je bilo v obliki odojka.

Ponedeljek 21.9.

Drugi in tretji plov
Oba plova sta bila postavljena severo-zahodno od Dugega otoka. Napravljena je bila palica med startno bojo in otokoma Lagnići. Startna pozicija severno od polotoka Bračić. Smer starta proti zahodu nato pustiti otoka Lagnići desno nazaj na startno bojo jo pustiti levo spet okoli otokov Lagniči pustiti desno in v cilj med startno boljo na levi in regatno barko na desni. Zaradi šibkega zahodnega vetra se je start drugega plova začel šele ob 13:30. 3.2 Nm dolžine drugega plova je opravil najhitreje Boštjan Podobnik (Perzej), drugi je bil Luka Renko (Sekstankt) in tretji Zvonko Hočevar (Diadem).

Tretji plov je bil na isti trasi kot drugi, startalo se je ob 15:40. Popravni izpit je najbolje opravil Marko Marinček (Cameleon), drugi je bil Boštjan Podobnik (Perzej) tretji pa Stane Hrvat (Taurus). Flota se je ponovno vezala v marini Veli Rat, kjer si je vsak sam organiziral večer in se pripravil na zaključni dan, ki sledi.

Torek 22.9.

Četrti plov
Zadnji dan smo se zbrali na hitrem skiperskem sestanku pri recepciji marine Veli Rat. Sodnik Penjalov je podal le zborno mesto in napovedal dolg dan in trde boje z bonaco. Zgodji odhod iz marine se je obrestoval in za spremembo iz prejšnjih dni smo startali že ob 11:12 na krilih nežnega burina, ki je pihal iz smeri SV. Ob prihodu na zborno mesto severno od polotoka Bračić (Dugi otok) je sodnik podal celodnevno navigacijsko traso, ki naj bi nas pripeljala do vhoda v Sutomišico (Ugljan). Vendar se je že po uri plova videlo, da veter upada in je bila regata skrajšana že na prvi obratni točki med otokoma Golac in Bršćak.

Celotna trasa naj bi zajemala start severno od polotoka Bračić v smeri otoka Golac, ki ga je bilo potrebno pustiti levo. Nato v Tunjski kanal do juga otoka Sestrunj, kjer naj bi bil obvezen prehod med otokoma Paranak mali in Paranak veliki. Paranak mali pustiti na levi. Smer naj bi se nadaljevala mimo otoka Rivanj, ki ga bi bilo potrebno pustiti levo, mimo Judule tudi piustiti levo in v cilj pred vhodom v marino Olive Island Sutomišica. Po skrajšani regati smo odpluli na motorni pogon do prehoda Veli Ždrelac na severu Ugljana. Med plutjem se je počasi dvignil maestral, ki je obetal dovolj energije za zagon in potisk 15 jadrnic do vhoda v Sutomišico. Sodnik Penjalov je postavil startno linijo južno od otoka Jidula v smeri SZ proti vetru. Otok Judula je bilo potrebno pustiti desno in nato z vetrom vse do vhoda v zaliv Sutomišica.

To je bila hkrati tudi najdaljša trasa vseh plovov v dolžini 6.4 Nm. Startali smo ob 15:13 in po uri in 54 minut je prva jadrnica Vega krmarja Dejana Volka prispela v cilj. Druga je bila barka Sekstant krmarja Luke Renka in tretja Andromeda krmarja Matjaža Zaletela. Vseskozi in vsaki plov nas je vodil Srečko Škrlec s svojim Black magicom. V vseh plovih je bil absolutno prvi, škoda le, da je vozil izven konkurence.

Po seštevku najboljši štirih plovov od petih je bil rezultat sledeči:

	Krmar	Jadrnica	1. plov	2. plov	3. plov	4. plov	5. plov	1-5	4 najboljši plovi
1	Boštjan Podobnik	Perzej	1	1	2	3	6	13	7
2	Marko Marinček	Cameleon	3	4	1	5	9	22	13
3	Matjaž Zaletel	Andromeda	6	7	6	2	3	24	17
4	Elvis Štemberger	Herkul	8	5	7	1	5	26	18
5	Luka Renko	Sekstant	10	2	5	12	2	31	19
6	Dr. Zvonko Hočevar	Diadem	2	3	8	8	12	33	21
7	Boris Smirnov	Lupus	4	8	4	6	7	29	21
8	Milan Šinko	Oktant	5	12	9	4	4	34	22
9	Stane Hrvat	Taurus	13	6	3	7	8	37	24
10	Dejan Volk	Vega	9	10	13	11	1	44	31
11	Mirko Ivančič	Aquarius	11	9	11	9	13	53	40
12	Ljubčo Taseski	Orion	12	11	10	14	10	57	43
13	Danilo Novakovič	Lira	7	15	15	13	11	61	46
14	Marjan Pohl	Maia	14	13	12	10	14	63	49
0	Srečko Škrlec	Black Magic	1	1	1	1	1	izven konkurence

Zaključni večer
Regato smo zaključili v marini Olive Island Sutomišica Ugljan. Po treh dneh in petih plovih je bilo za nami 18,2 Nm regatiranja, kar uvršča regato med najkrajše do sedaj. Za razliko od lanskega leta, ko smo imeli dolžinski rekord z več kot 73 Nm tras so letošnje vse prevožene navtične milje kot en normalen lanski plov.
 

Predsednik RO Dejan Volk

 

\\Rezultati (.xls)

 

KAJ SO O REGATI POVEDALI NEKATERI UDELEŽENCI

Milan ŠINKO:

Vesel sem, da sem se lahko letos udeležil septembrske regate in spet okusil tekmovalno vznemirjenost. Lepo je bilo tudi srečati vse vas na morju in ne samo na Litijski.

Nimam velikih pripomb na organizacijo regate. Prav nasprotno. Moram pa povedati nekaj malega okoli skupne hrane, pri kateri po mojem skromnem mnenju nismo imeli srečne roke. Vem, da je jadranje za nas prvo, a ljubezen gre tudi skozi želodec. Hrana je tudi družabni ritual. In naj povem, da kadar sem na barki, jem, da preživim. Gustoza đita in podobne gurmanske zadeve me ne zanimajo. A vseeno sta meni in mojim na barki pogostitev na Velom Ratu in ponudba v Sutomišici nekoliko pokvarili skupni vtis dogodka. Na Velom ratu sta bili razdeljevanje hrane in možnost jo spodobno pojesti zelo skromni. Nekako ni bilo na ravni, ki se za tak dogodek pričakuje.

Sutomišica pa je bila sploh veliko razočaranje. Verjamem, da tudi za organizatorje. Za novo marino sta bila kakovost hrane (npr. ribe na meji užitnosti) in postrežbe pod pričakovanji.

Mislim, da so lahko predvsem nečlani upravičeno pomislili tudi na višino plačane štartnine, ki ni bila majhna (enaka stroškom najema).

In ker sem že pri 'besedi', naj predlagam, da se že v času, ko moramo posadke plačati akontacijo najema bark (pozimi), objavi tudi minimalne informacije o poteku regate: ruta (kraji privezov), predviden skupni program in znesek štartnine.
 

Boštjan Podobnik:

1. Meni so bili najbolj všeč stari dobri zaključni večeri z giricami na Velom Ižu. Je pa res, da v primeru slabega vremena tam zadeva povsem propade. Če pa že moramo v gostilno, pa glasujem za samopostrežni bife (primerl Kukljica), kjer vsak lažje najde nekaj zase.

2. Janko mi je naročil, da moram nekaj napisat o regati. Sem rekel, da bo Nataša. Ne, ti moraš! Ok…
Ja, vse je bilo super, barka, posadka, družba, vreme, rezultati … Čisti odklop, kot sem in tja res prav pride. Pa mi spomin zajadra dve leti nazaj, ko smo na taistih Bavariah kot letos jadrali precej slabo (o naši ekipi govorim seveda). Takrat so se moji možgančki hitro oklenili ideje, da barka pač ne gre. Čez kakšen dan so priznali (možgančki), da smo v resnici naredili toliko napak, da nam gre še relativno dobro. Od tod naprej, v globine narcisoidne in zavistne podzavesti pa niso prodrli, da bi tam naredili red. In tako sem hodil okoli z dolgim nosom in cmokom v grlu in se sekiral, ker smo šele nevemkateri (se ne spomnim več). Vreme je bilo prav tako lepo kot letos in morje toplo in moji veseljaki do ušes nasmejani, jaz pa... Pa odjadram še naprej, v študentska leta, ko smo precej igrali košarko. Krvavo resno, včasih skoraj do pretepa in tudi takrat sta zmaga in poraz določala razpoloženje. Do nekega dne, ko sem na prst ocenil, da je na svetu približno dve milijardi tristo dvajset milijonov boljših košarkašev od mene in da torej ni najpomembnejša stvar na svetu, ali premagam sosedovega Janeza ali ne. In sem še naprej na vso moč igral košarko, le da od takrat naprej na koncu vedno utrujen, sproščen in dobre volje.
Nazaj k jadranju: V čem je razlika?? Dobro, boljših jadralcev od mene je nekaj manj kot košarkašev (recimo samo osemsto petdeset milijonov), stvar pač stane in si je ne privošči vsak. Ampak vseeno kakšne bleščeče jadralske kariere v kratkem ni za pričakovat. Zakaj torej sekirancija pri jadranju, če sem se je uspel znebit npr. pri košarki in še kje? Zakaj je tako važno, da premagamo sosedovega Elvisa, Srečkota, Markota in sem ter tja – zakaj pa ne – celo Zvoneta? Nimam pojma, skrivnostna so pota človeškega čustvovanja. Ampak moder mož je že pred sto leti vedel, da potlačena čustva izgubijo možnost, da nam škodijo (beri pokvarijo jadranje), že samo, če o njih govorimo (no, zdaj veste, čemu je namenjeno tole žlobudranje).
Da ne bo pomote: niti milimetra morja vam tudi v bodoče ne bomo dali brez boja. Rad bi vam le znal iz srca čestitati, ko nas boste naslednjič premagali (pardon, ko bomo naslednjič spet imeli slabo barko :).

Dejan Volk, Predsednik RO JK Odisej:

Hvala za potrditev našega truda okoli organizacije regate. Strinjam se s tabo (Šinko), da s hrano nismo imeli sreče. V vednost vsem sodelujočim sporočam, da smo se v Sutomišici ustno pritožili. Pritožba je bila usmerjana na neprijaznost natakarja Damirja in na pripravo hrane.
Gospa Ines s katero sva se z Darjo pogovarjala je pohvalila našo družbo.V naslednjih regatah se bomo Sutomišice kot prostora za zaključni dan izogibali.

Vsaka pritožba, obvestilo o nekorektnosti je za nas organizatorje vodilo k izboljšanju organizacije. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam organizatorjem podali svoje videnje že med regato ali po njej.

Kar se tiče cen je zelo težko napovedati višino startnin leto v naprej. Lahko pa se dogovorimo za neke cenovno sprejemljive okvirje in minimalne usluge na privezih.