|
Nekega
oktoberskega
večera...
(Davor VILIČIĆ, Odisej)
|
|
... južno od 45-tega
vzporednika, se v gostišču Joso zbirajo klubske posadke. Gremo
že drugič organizirano na zaključno jadranje sezone. V sezoni '96
smo odisejevci prvič zaključili sezono po koledarju jadranj v
oktobru. Ob odhodu smo ugibali kako bo. Oktobra '97 pa že vemo kaj
nas čaka. |
Vremenska napoved je v redu, v marini Sukošan nas čakajo tri
SAS 39. V soboto zvečer je gostišče obljudeno. Veliko jadralcev je
prišlo na prigrizek, kozarček in klepetek. Na morju ne bomo sami. |
|
Naslednji dan, nedelja, 19.10.1997. V luki Vrgada je več obiska,
kot smo v naši posadki pričakovali. Privežemo se na bok Vrgadinke. |
Če se do jutra gladina
morja zniža še za 5 cm, bo jambor postrani. V Braceri so tudi
presenečeni nad obiskom. Komaj da še najdejo kaj za na mizo. Večer
mineva, drugih odisejevcev pa ni in ni. Ena posadka je na streljaj
od tod, v Hramini. Za tretjo še ne vemo.
|
|
|
|
|
Ponedeljek, 20.10.1997 zjutraj.
Voda ni za namakanje, zmočiti se pa da. Počasi prečkamo
Murtersko morje proti Opatu. Sonce prijetno pripeka,
pijače je dovolj. Ostali dve posadki sta jo mahnili po svoje,
ne vemo kje so. Do večera jih bomo že našli.
|
|
Poldne, zaliv Opat. Gostišče je
zaklenjeno. Med kuhanjem testenine uživamo segreto morje v opoldanski pripeki. Z neba dežujejo
polprazne steklenice žganice. Po kopanju je bilo slišati, o skrbi, da steklenica
ne bi utonila. Prikaže se druga posadka. Na krovu lakota. Le za kaj je ženski del
posadke dober?
|
|
|
|
Proti večeru smo vsi malo zadeti. Hobotnica,
naša nesojena večerja, ni nobena izjema. Poberemo šila in kopita, ter jo mahmnemo v
Lavso. Tam tudi ni nobenega, zato nadaljujemo po Kornatskem kanalu. Noči se, posadka je
utrujena, lačna, žejna.
|
|
Levo je Mana, desno, v dnu zaliva pa Vrulja. Ante je letos postavil nov pomol, kjer nikoli
ni prostih privezov. Pristanemo, pod kobilico je za ped vode. Pri Ante-ju je zaprto, moko,
jajca in mleko pa imamo. Dobro voljo tudi. Palačinke bodo. |
|
|
Torek, 21.10.1997. Počasi plujemo mimo filmskega mesta, Šporke Mare,
in iskrinega kampa v Talaščici. Pri Mari malo odpočijemo ob izvrstnem
šnopsu. Proti večeru priplujemo v Iž. |
|
|
Zadetek v polno. Gostišče Rajko je odprto. Gledamo tekmo na televiziji,
mastimo se z ribo iz gradel, in odžejamo s črnim vinom.
|
|
Večerjo zaključimo z Rajkovimi znanimi palačinkami s prošekovim šatojem. Nekaj prošeka
pomotoma ostane, kar nemudoma uredimo. Zdi se mi, da sta bili navzoči
tudi ostali dve posadki, vendar ne vem zagotovo. |
|
|
Sreda, 22.10.1997. Domov bo treba. Dopoldne se počasi
zdravimo od posledic nočnega veseljačenja, in se poskušamo spomniti kaj vse se je včeraj
in danes dogajalo. Ob enajstih je mini regata. Nova SAS 39 je previsoka za prehod pod
mostom v Ždrelcu, zato gredo vse tri barke okoli zahodnega rta Ugljana. Nekaj časa nam
gre kar dobro, potem veter pade in najmlajša posadka oddirja naprej. Kmalu smo zadnji. V
marino se pripeljemo v brezvetrju, na motor. Nasvidenje naslednjič. |
|
|