Odprtomorsko jadranje Beatlon 2009

1.-5. aprila 2009

Po preguncani, mokri in neprespani noči smo barke privezali v marini Rimini. Popoldne in večer smo izkoristili za ogled Riminija. Pozanimali smo se, kje se kupi ribe in kdaj odpelje avtobus v San Marino. Spanje v mirni marini Rimini se je zelo prileglo. Naslednji dan v petek sta Marcel in Andrej kupila ribe za popoldanski piknik in zamudila avtobus. Ostali smo z avtobusom odšli v žepno državico San Marino. Vreme je bilo lepo, bilo je toplo in sončno. Dragi avtomobili, eksotične registrske tablice, ponarejene ure in kopije orožja vseh vrst so glavna značilnost tamkajšnjih ulic. Utrujeni od celodnevnega raziskovanja smo se pozno popoldne vrnili v marino Rimini. V marini smo imeli pravi piknik. Ribe na žaru, pijača, šaljiv izbor in nagraditev udeležencev za »posebne zasluge« (najtežji, najlepši, naj, naj......).

V soboto zjutraj je spet deževalo. Mi smo se odpravili v bonaci v 11nm oddaljen Cesenatico. Privezali smo se v ozkem kanalu. Ogledali smo si zbirko starih jadranskih jadrnic, ki so razstavljene v kanalu. Po kosilu in počitku smo izpluli nazaj na vzhodno obalo Jadrana. Pot nazaj je bila mirna, večinoma smo jadrali in smo v nedeljo popoldne končali pot. Bilo je lepo, pridobili smo nove izkušnje, spoznali nove kraje. Vzdušje je bilo dobro, kljub slabemu vremenu, kar dokazuje, da je za dobro voljo in veselje potrebno imeti dobre in vesele udeležence, kar je na tem jadranju držalo. Tistim, ki se tega jadranja niste udeležili pa želimo, da bi se nam v letu 2010 pridružili na Beatlonu 2010, ki bo že 6. po vrsti.

Še malo statistike:
V floti je bilo 6 jadrnic in 30 udeležencev. V Italijo je srečno prispelo 5 jadrnic in 26 udeležencev. Ena jadrnica je pri Novemu gradu obrnila in se srečno vrnila domov. Prejadrali smo v povprečju po 200 nm.


Zapisal Miro Kapelj

Jadranje preko Jadranskega morja do Riminija v Italiji je že petič zapored odlično organiziral in izpeljal Miro Kapelj za JKO člane in simpatizerje.

Na pot do Riminija smo se z jadrnico Allegro Beneton 31 v lasti Janeza Vrtačiča in posadko Igor Simončič, Matija Nik in jaz pridružili še štirim jadrnicam ( Trobentici s Mirotom, Black Magicu s Srečom Škrlecom, Kaja Kaji z Antonom Repovžem in Elasu z Matjažem Majerjem, skupaj 30 jadralcev z dvema jadralkama) za jadranje do Riminija in nazaj. Z našo jadrnico smo štartali iz Punata na Krku ob 11h, v močni burji do 30v. in visokimi valovi, ki so nas valjali, smo z genovo in ob pomoči motorja pristali v mandraču Velega Lošinja ob 16h. Tu smo si malo oddahnili, Igor, ki je moral potolažiti razburjeni želodec, se je peš odpravil do Malega Lošinja, mi trije pa smo preko Privlake ob 18h zapluli v zaliv ML in se privezali na mestni pomol. Do 23h smo oklevali ali naj se podamo neznanim dogodkom preko Jadrana naproti  ali ne. Kljub treznemu premišljevanju, smo se odločili za avanturo. Ob 23h smo na policiji prijavili naš samostojni odhod, kajti dve jadrnici sta istočasno štartali iz Črvarja, tretja pa iz Pirana. Elas se je na pot odpravil en dan kasneje. Še vedno je pihala zmerna burja, ki je preko noči precej ojačala in so nas valovi zopet valili pa tudi dež nas je nekaj ur močil. Igor je komaj krotil želodčne težave in se je v mislih spraševal LE ZAKAJ TA AVANTURA?  Noč je bila temna kot v rogu. Tja grede smo vsako uro določali naš položaj na karti s podatki iz GPSja  in skrbno opazovali lučke na morju, da bi ne srečali preblizu kakšne velike barke. Žal v GPSju ni naloženih pomorskih kart. Ob treh zjutraj sva z Janezom zamenjala na krmilu premražena Igorja in Matijo. Čudovit je bil pogled na kot cerkvice razsvetljene plinske ploščadi sredi Jadrana, mimo katerih smo pluli. Ob 15.30 uri smo pripluli v Rimini. ki je 85NM oddaljen od Lošinja. Malo pred nami sta v pristan zapluli tudi Trobentica in Black Magic, kakšno uro za nami pa še Kaja Kaja. Prav kmalu se je spustila gosta megla in celo noč smo poslušali tuljenje troblje iz pristaniškega svetilnika. Pred nočjo smo odšli na sprehod v mesto.

Drugi dan smo se zbudili v lepem sončnem jutru, tudi rog je prenehal tuliti. Z avtobusom smo se odpeljali v žepno državico SAN MARINO. To je zlo lepo turistično zanimivo mestece na robu 600 metrov visokih gričev. Pozno popoldne smo se vrnili na privez v marino. Miro je prižgal plinski žar in spekel za vsakega po eno lepo ribo, ki jih je zjutraj nabavil Marčelo v bližnji ribarnici. Do poznih ur smo  se zabavali. Ker je bilo tudi na vseh drugih jadrnicah  obilo želodčnih težav , smo izmed njih izbrali naj BRUHAČA. Za tolažbo je naš Igor prejel prvo nagrado t.j. JKO flis.

V soboto zjutraj bi se morali premakniti v 15 NM severno mestece Cesenatiko. Ker je lilo kot iz škafa, smo naša in Srečkotova posadka ostali v Riminiju. Ob 14h je prenehalo deževati in čez 20 minut smo mi odpluli nazaj proti Lošinju, Srečo pa proti Črvarju. Noč je bila bolj mirno, tudi luna nam je svetila. Do pol poti sva krmarila z Janezom nato pa Igor in Matija. Še ponoči ob 4uri 30 min. smo se privezali na pomol in prijavili svoj prihod policiji v Malem Lošinju. Takoj po prihodu se je tudi tu spustila gosta megla, vendar, ko smo zapluli skozi Privlako, se je megla že razkadila. V lepem toplem sončnem dnevu smo ob 15h privezali barko v Punatu. Srečni z mnogimi novimi izkušnjami smo pozno zvečer prispeli domov.

Janez je priznal, da je bilo to jadranje zanj zelo poučno in dobrodošlo za kasnejše jadralske podvige, ko nas bolj izkušenih ne bo poleg. Za dobro razpoloženje pa je Matija vse dni  poskrbel z odlično kulinariko. Jaz pa sem bil potihoma v sebi ponosen, da sem prijateljem brez nezgod omogočil doživetje odprtega morja in pridobivanje novih izkušenj.

V celoti smo v štirih jadralskih dnevih prepluli 235 NM. Tudi vse druge sodelujoče barke so se srečno vrnile v svoja pristanišča.
 

Zapisal Boris Smirnov

MINI GALERIJA (za povečavo klikni na sliko)