OFF-SHORE 2008

IV. offshore sailing 2008

II. MEMORIAL SLAVCA ŠIKONJE

(zapisal Marcel Švab)

Trobentica se je mirno pozibavala v senci Puljske Arene, ko smo še zadnji člani posadke vkrcali svojo prtljago, splaknili prah s svojih grl ter po okusni večerji legli. Pa ne za dolgo. V skladu z željo po razvijanju dobrososedskih odnosov, je naš kapitan Miro že ob pol treh zbudil hrvaškega policista in carinika, da se je od njiju pristojno poslovil in že smo s polno ravitimi jadri pri 15 vozlih tramontane brzeli proti Ravenni.

Ko me je Miro pred kakima dvema mesecema povabil, naj se mu pridružim na Trobentici za Offshore sailing v Ravenno, sem vabilo z veseljem sprejel. Prvič zato, ker sem si že dolgo želel jadrati z njim, pa nekako ni bilo prilike. Drugič pa zato, ker sem kot študent bil na praksi v termocentrali Porto Corsini pri Ravenni, jo kasneje s člani družine še obiskal in sem jo zato delno poznal.

Konstanten veter je pozno popoldne prignal posadke štirih bark ELAS, LADY S, BLACK MAGIC WOMAN in TROBENTICE skoraj istočasno do marine Porto Corsini. Tu smo se privezali, ker je kanal, ki pelje do centra Ravenne do železniške postaje rezerviran za tovorni promet in zaprt za turistično plovbo.

Termocentrala Porto Corsini je kotle lahko kurila s premogovim prahom, plinom ali nafto. Z močjo 350 MW, kar je polovica naše centrale na atomski pogon Krško, je bila eden od najmočnejših virov električne energije na vzhodni jadranski obali.

Ravenna je mesto mozaikov. Zrasla je na močvirnatih tleh na v zemljo zabitih kolih, podobno kot Benetke, da bi se laže ubranila pred napadi barbarskih plemen iz centralne Evrope. V svoji zgodovini dveh tisočletij je bila občasno prestolnica Zapadno Rimskega Imperija, nato Vzhodno Rimskega Imperija, potem Vzhodnogotskega, vmes pa je uživala precejšnjo avtonomijo pod pokroviteljstvom Rimske papeške kurije, dokler ni v 19 stoletju postala del Združene Italije. Iz bogate zgodovine V. in VI. stoletja so ohranjeni mnogi spomeniki s številnimi mozaiki, ki so večinoma uvrščeni v seznam svetovne dediščine pri UNESCO. /Bazilika San Vitale, mavzolej vladarice Gale Placidia, bazilika San Apolinare, Neonova ortodoksna krstilnica in arijska krstilnica, grob ostrogotskega vladarja Teodorika itd./ Grobnica Teodorika ima okroglo streho iz enega samega kosa kamna, ki je pripeljan iz Istre.

Ravenna je priljubljeno mesto za letni kopalni turizem. Široke plaže Marina di Ravenna, Marina Romea imajo lep pesek, toda zelo plitvo morje. Ponekod lahko hodiš tudi 200 metrov po vodi od obale, da prideš do plavalne globine, pri čemer se izmenično vrstijo plitvi pragovi in globoki jarki, ki jih v plitvini izdolbejo severovzhodni valovi, gnani od ostankov naše burje. Ker je voda stalno pomešana z mivko, imajo vsi kopalci rdeče oči kot zajci.

Tudi okolica Ravenne ima več turističnih zanimivosti. Mirabilandia je vodni park podoben Gardalandu, minidržavica San Marino ima celo svoje znamke, Imola pa s svojo dirko Formule 1 za pokal San Marino privabi številne ljubitelje dirkalnega športa.

Po potešitvi kulturno zgodovinske lakote so se nam oglasili želodci. Tu se je izkazal s svojo kuharsko veščino naš Miro, ki je na pomolu v sami marini spekel kakih 20 brancinov na žaru za vse posadke in je bil zato ves čas izvajanja svoje umetnosti pri obračanju ribic glavna atrakcija. Vse posadke so bile za to priliko uniformno oblečene v majčke glavnega sponzorja proizvajalca GPS.ov GARMIN.

Okus pečenih dobrot je bil božanski, da o poplakovanju grl z rdečim, belim vinom ali pivom niti ne govorimo. Nočno idilo, ki je sledila, je poleg nekaterih nepoboljšljivih smrčačev motilo samo zateglo in turobno tuljenje siren številnih plinskih črpalnih ploščadi v bližini obale. Ti grdi kovinski stvori se zde, kot da so ostanki neke invazije z marsa ali vojne svetov.

Naslednji dan smo jadrali vzdolž obale proti jugu. Za kakšno tekmo z zajčjim startom je bilo premalo vetra, zato smo se šli privezat v malo mestece CERVIO. Privezali smo se v kanal – rečico, kjer je globina cca 2,5m. Pri plimi in oseki so nihanja gladine precejšnja in so nasedanja kobilice možna. Posebno kritično je vplovljavanje in izplovljavanje v kanal, kjer je zaradi plitvin nujno potrebno voziti pravokotno na obalo daleč v globoko morje, da se izogneš podvodnim pragovom. Plitvine pred vhodom na žalost niso označene.
Izpluli smo ob 11 zvečer v času največje plime ter po 10 urah motoriranja pozdravili carinike pod Areno v Puli.

Na koncu naj dodam, da gre zahvala za celotno organizacijo in izvedbo jadranja našemu kapitanu Miru Kaplju, ki je nabavil in dal opremiti za to priliko tudi lepe brezrokavnike z napisom ODISEJ ter prepričal glavnega sponzorja v donacijo majčk GARMIN. Res hvala.

Res je tudi, da smo se kot posadka lepo obnašali ter nismo nikoli poskusili izvesti Upora na ladji Bounty in izkrcati kapitana v Tender to Trobentica, niti ni on dal nobenega člana posadke zaradi neposlušnosti povleči z vrvjo pod kobilico na drugo stran barke.

Take stvari bi bile za ponoviti !!!

7.aprila AD 2008,
Posadka Trobentice: Marcel, Edo, Mojca, Marjan
 

MINI GALERIJA
(Foto: Miro Kapelj, Edo Špendel)