IV. offshore sailing 2008
II. MEMORIAL SLAVCA ŠIKONJE
(zapisal Marcel Švab)
Trobentica se je mirno pozibavala v senci Puljske Arene, ko smo še
zadnji člani posadke
vkrcali svojo prtljago, splaknili prah s svojih grl ter po okusni
večerji legli. Pa ne za dolgo.
V skladu z željo po razvijanju dobrososedskih odnosov, je naš
kapitan Miro že ob pol treh zbudil hrvaškega policista in carinika,
da se je od njiju pristojno poslovil in že smo s polno ravitimi
jadri pri 15 vozlih tramontane brzeli proti Ravenni. Ko me je Miro
pred kakima dvema mesecema povabil, naj se mu pridružim
na Trobentici za Offshore sailing v Ravenno, sem vabilo z veseljem
sprejel. Prvič zato, ker sem si že dolgo želel jadrati z njim, pa
nekako ni bilo prilike. Drugič pa zato, ker sem kot študent bil na
praksi v termocentrali Porto Corsini pri Ravenni, jo kasneje s člani
družine še obiskal in sem jo zato delno poznal. Konstanten veter je pozno popoldne prignal posadke štirih bark
ELAS,
LADY S, BLACK
MAGIC WOMAN in TROBENTICE skoraj istočasno do marine Porto Corsini.
Tu smo se privezali, ker je kanal, ki pelje do centra Ravenne do
železniške postaje rezerviran za tovorni
promet in zaprt za turistično plovbo. Termocentrala Porto Corsini je kotle lahko kurila s premogovim
prahom, plinom ali nafto. Z močjo 350 MW, kar je polovica naše
centrale na atomski pogon Krško, je bila eden od najmočnejših virov
električne energije na vzhodni jadranski obali. Ravenna je mesto mozaikov. Zrasla je na močvirnatih tleh na v zemljo
zabitih kolih, podobno kot Benetke, da bi se laže ubranila pred
napadi barbarskih plemen iz centralne Evrope. V svoji zgodovini dveh
tisočletij je bila občasno prestolnica Zapadno Rimskega Imperija,
nato Vzhodno Rimskega Imperija, potem Vzhodnogotskega, vmes pa je
uživala precejšnjo avtonomijo pod pokroviteljstvom Rimske papeške
kurije, dokler ni v 19 stoletju postala del Združene Italije. Iz
bogate zgodovine V. in VI. stoletja so ohranjeni mnogi spomeniki s
številnimi mozaiki, ki so večinoma uvrščeni v seznam svetovne
dediščine pri UNESCO. /Bazilika San Vitale, mavzolej vladarice Gale
Placidia, bazilika San Apolinare, Neonova ortodoksna krstilnica in
arijska krstilnica, grob ostrogotskega vladarja Teodorika itd./
Grobnica Teodorika ima okroglo streho iz enega samega kosa kamna, ki
je pripeljan iz Istre. Ravenna je priljubljeno mesto za letni kopalni turizem. Široke plaže
Marina di Ravenna, Marina Romea imajo lep pesek, toda zelo plitvo
morje. Ponekod lahko hodiš tudi 200 metrov
po vodi od obale, da prideš do plavalne globine, pri čemer se
izmenično vrstijo plitvi pragovi in globoki jarki, ki jih v plitvini
izdolbejo severovzhodni valovi, gnani od ostankov naše burje. Ker je
voda stalno pomešana z mivko, imajo vsi kopalci rdeče oči kot zajci. Tudi okolica Ravenne ima več turističnih zanimivosti.
Mirabilandia
je vodni park podoben Gardalandu, minidržavica San Marino ima celo
svoje znamke, Imola pa s svojo dirko Formule 1 za pokal San Marino privabi številne ljubitelje dirkalnega
športa. Po potešitvi kulturno zgodovinske lakote so se nam oglasili želodci.
Tu se je izkazal s svojo kuharsko veščino naš Miro, ki je na pomolu
v sami marini spekel kakih 20 brancinov
na žaru za vse posadke in je bil zato ves čas izvajanja svoje
umetnosti pri obračanju ribic glavna atrakcija. Vse posadke so bile
za to priliko uniformno oblečene v majčke glavnega sponzorja
proizvajalca GPS.ov GARMIN. Okus pečenih dobrot je bil božanski, da o poplakovanju grl z rdečim,
belim vinom ali pivom niti ne govorimo. Nočno idilo, ki je sledila,
je poleg nekaterih nepoboljšljivih smrčačev motilo samo zateglo in
turobno tuljenje siren številnih plinskih črpalnih ploščadi v
bližini obale. Ti grdi kovinski stvori se zde, kot da so ostanki
neke invazije z marsa ali vojne svetov. Naslednji dan smo jadrali vzdolž obale proti jugu. Za kakšno tekmo z
zajčjim startom je bilo premalo vetra, zato smo se šli privezat v
malo mestece CERVIO. Privezali smo se v kanal – rečico, kjer je
globina cca 2,5m. Pri plimi in oseki so nihanja gladine precejšnja
in so nasedanja kobilice možna. Posebno kritično je vplovljavanje in
izplovljavanje v kanal, kjer je zaradi plitvin nujno potrebno voziti
pravokotno na obalo daleč v globoko morje, da se izogneš podvodnim
pragovom. Plitvine pred vhodom na žalost niso označene.
Izpluli smo ob 11 zvečer v času največje plime ter po 10 urah
motoriranja pozdravili carinike pod Areno v Puli. Na koncu naj dodam, da gre zahvala za celotno organizacijo in
izvedbo jadranja našemu kapitanu Miru Kaplju, ki je nabavil in dal opremiti za to priliko
tudi lepe brezrokavnike z napisom ODISEJ ter prepričal glavnega
sponzorja v donacijo majčk GARMIN. Res hvala. Res je tudi, da smo se kot posadka lepo obnašali ter nismo nikoli
poskusili izvesti Upora na ladji Bounty in izkrcati kapitana v
Tender to Trobentica, niti ni
on dal nobenega člana posadke zaradi neposlušnosti povleči z vrvjo
pod kobilico na drugo stran barke. Take stvari bi bile za ponoviti !!! 7.aprila AD 2008,
Posadka Trobentice: Marcel, Edo, Mojca, Marjan
MINI GALERIJA
(Foto: Miro Kapelj, Edo Špendel)
|