Zaključno jadranje 2010

Sukošan, 11.-14. november 2010

Jadralci si želimo, da bi jadralna sezona trajala celo leto. A je pač tako, da si je treba nekaj časa vzeti tudi za zimske radosti. Zato ima jadralna sezona prej ali slej svoj začetek in konec.

JK Odisej že nekaj let organizira »Zaključno jadranje«, ki je po terminu običajno Martinova sobota. Jadranje je bolj posvečeno druženju in gastronomskim užitkom, kot tekmovanju. Običajno poteka v sproščenem duhu, bolj podobno počitnicam, le da so temperature in vremenske razmere na morju in kopnem bolj zimske kot poletne.

Letos smo se na Zaključno jadranje po Zadarskem akvatoriju podali s štirimi jadrnicami. Izbiro plovov in lokacij za nočitev je narekovala zahteva za varnost in gastronomske užitke.

V četrtek zvečer se nas je večina zbrala v Zadru, v marini Tankerkomerc. Večerni prihod smo izrabili za sprehod skozi staro mestno jedro do Morskih orgel in sprehod do Pozdrava soncu.

Pozdrav soncu je veliki krog, v katerem je nameščena množica svetlečih diod, ki na tleh rišejo premikajoče se lise. Pogled na pisano površino je prav posebno doživetje.

Zjutraj smo se napotili na tržnico. Vsaka tržnica zase predstavlja »trebuh mesta« in zato ima svoj čar. To še posebej velja za mediteranske tržnice in ribarnice. Čutiti vrvež in ritem tržnice pomeni tudi čutiti ritem mesta.

Okoli poldneva smo odrinili na jug proti Pašmana in nato proti severu, do marine Žut. Veter nas je lepo gnal naprej, sonce pa je ves čas sramežljivo škililo proti nam skozi oblake.

Ta čas je marina zaprta in prazna. Zvečer so se vse štiri jadrnice zbrale ob pomolu. Peka mesa na roštilju na rivi je bil lep družabni dogodek, povezan z gastronomskimi užitki.

Jutro smo dočakali v s soncem obsijani marini.

Sprehod do vrha Tvrdomešnjak je bil skorajda samoumeven. Pogled s tega vrha je eden izmed najlepših na Jadranu, zato nismo zamudili priložnosti, da bi ga doživeli še enkrat.

Sonce je močno grelo in pognalo pot na površino kože. Kljub novembrskem datumu se nas je nekaj ob pogledu na zelenkasto morsko gladino odločilo za osvežilno plavanje.

Sklenili smo ogledati si klife na jugozahodnem delu Dugega otoka. Zato smo se skozi Proverso napotili na odprtomorsko stran Dugega otoka. Gnane z vetrom, jadrnice so lepo drsele po, s soncem obsijani morski gladini.

V popoldanskih urah smo jadrnice usmerili nazaj proti Proversi in nato proti severu do Žmana. Vse štiri jadrnice smo privezali drugo ob drugi na bok.

Pred nami je bil gastronomski užitek: jastog z rezanci v gostilni Roko. Hrana je bila odlična, a kljub temu nam pladnjev polnih dobrot na bogato obloženih mizah ni uspelo docela izprazniti.

Nedeljsko jutro je sklenilo, da nas počasti s še enim kičasto lepim jadralnim dnevom. Počastili smo se s skupinskim posnetkom in nato poslovili od Žmana in začeli s plutjem proti svojim matičnim lukam.

Dopoldne smo sklenili obiskati še en Odisejevcem dobro znan in priljubljen kraj. Odrinili smo in napotili se proti Velem Ižu. S soncem obsijano mesto je ponudilo idealno priliko, da se pridružimo jutranjim užitkom domačinov in v bifeju popijemo svojo merico kave.

Sledil je še plov skozi Veli Ždrelac, okoli severa Ugljana in nato še do Zadra, kamor smo prispeli tik pred večerom.
Sledila je vožnja proti Ljubljani. Hitrost in udobnost vožnje po avtocesti nam je v spomin priklicala dneve, ko je vožnja od Ljubljane do Zadra bila pravo malo doživetje, ki ni trajalo le tri ure in pol, ampak dobrega pol dneva.

Vreme, klimatske razmere in morje so nam bili naklonjeni. Potovanje po kopnem in jadranje, pa še kopanje v morju povrh, so nas skušali prepričati, da to ni bila pozna jesen. A koledar je neusmiljen.
Lepo doživetje nam je vsem skupaj porodilo skupno misel: vidimo se ob letu osorej....
... če ne že prej, na otvoritvenem jadranju marca naslednje leto.

Zapisal: Zlatko Matič
November 2010