Zadnji popravek:

Nuklearna elektrarna Krško je kapitalni elektroenergetski objekt v Sloveniji.

Moč elektrarne na pragu je 696 MW. Za primerjavo, skupna moč vseh hidroelektrarn v Sloveniji je 863 MW, vseh termoelektrarn v Sloveniji pa 1260 MW. Največja termoelektrarna, TE Šoštanj (s petimi generatorji), ima moč 672 MW.

Ko se je ponudila priložnost, da bi obiskali Nuklearno elektrarno Krško, se je formirala skupina radovednežev – članov JK Odisej. Poleg le-teh se je k ogledu pridružila skupina prijateljev, sicer nejadralcev, ki jih je prav tako k ogledu privabila radovednost.

Iz Ljubljane smo se napotili v deževen dan. Zbirno mesto je bil motel Grosuplje, kjer smo se dogovorili kako bi prišli do Krškega in nazaj, toda ne v avtomobilih, v katerih bi sedel le eden ali dva potnika.

Do Krškega smo prišli v še vedno deževnem vremenu. Po prihodu v Nuklearno elektrarno smo prejeli elektronske prepustnice in varnostne čelade. Vstop v elektrarno je mogoč po pregledu, ki spominja na pregled pred vstopom v letalo in biometični identifikaciji. Biometrično identifikacijo smo opravili neposredno pred vstopom v področje elektrarne.

Pri sprehodu skozi posamezne oddelke elektrarne smo še večkrat morali opraviti identifikacijo pristopa, ki je (zaradi posebnih varnostnih razmer) potrebna zaradi spremljanja gibanja obiskovalcev v elektrarni.

Zaradi varnostnih ukrepov znotraj področja Nuklearne elektrarne ni dovoljena uporaba fotografskih apaeatov, zato smo vse in slišano videno s sabo lahko odnesli le v spominu ali v obliki predstavitenih brošur, ki smo jih dobili po vstopu.

V predavalnici smo si ogledali predstavitveni film. Nato je sledila zanimiva debata. med katero smo našima gostiteljema namenili kopico vprašanj. Videti je bilo, da podobna vprašanja sodijo v standardno bero pri vaki skupini obiskovalcev, kajti pripravljena power-point predstavitev je vsebovala množico odgovorov.

Nato smo se napotili v simulator kontrolne sobe. V njem je praktično vsaka podrobnost enaka tisti v dejanski kontrolni sobi. Tako udeleženci šolanja za upravitelje procesa delovanja elektrarne dobijo enak občutek, kot ga bodo pozneje imeli v resnični kontrolni sobi. Na simualatorju udeleženci tečajniki vadijo vodenje elektrarne v normalnih in izjemnih (alarmnih) razmerah.

Ta čas je nehalo deževati in po prostoru elektrarne smo se sprehajali brez dežnikov.

Nato smo vstopili v notranji, posebej dodatno varovan prostor elektrarne. Ogledali smo si prostor, v katerem so nameščene turbine in generator.

Sledil je obisk nadzornega prostora. Zaradi varnosti smo si ta prostor ogledali iz razgledne galerije. Tudi tukaj je bila zastavljena množica vprašanj o principu delovanja kontrolne sobe in o delu, ki ga opravljajo operaterji.

Nato smo se napotili proti jezu na Savi, kjer poteka zajem hladilne vode. Dan ni bil pretirano topel, zato so hladilni stolpi, ki so sicer potrebni za dodatno hlajenje vode, mirovali.

V dvorišču elektrarne je razstavljena stara turbina, zamenjana z novo pred nekaj leti. Lepo so vidne poškodovane turbinske lopatice, ki so jih poškodovale drobne kapljice vode v vodni pari.

Po ogledu elektrarne smo se napotili v turistično kmetijo Radej v Sremiču. Žal, gostilna Tri lučke, v katero smo bili prvotno namenjeni, ni odprta. Zato smo si največjo stiskalnico za grozdje v Evropi ogledali le skozi okna. Stiskalnica je tako velika, da je 30 delavcev trgalo grozdje celi dan za to, da bi grozdje bilo prešano le enkrat.

Popoldan smo sklenili s kosilom, ki se je zavleklo do večera. Prijazni gostitelji so nas spravili v dobro voljo ne samo s dobro hrano in žlahtno kapljico, ampak tudi z družabnimi igrami, plesom in pesmijo, kar nam je vsem skupaj bilo v veselje.

V Ljubljano smo se vrnili v večernih urah, širših obzorij kot zjutraj in dobre volje kljub turobnemu vremenu.

Zapisal in poslikal Zlatko Matić