Trobentica na otoku vitezov

12.-26.06.2004

Cres, 11.6.
Uspešno smo z dvema avtomobiloma pripeljali posadko z vso ropotijo na Cres. Trobentico smo napolnili in pripravili na jutrišnji odhod. Posadka (ludi sailing team): Nika, Igor, Zdene, Aco in skipper Miro (moja malenkost).

Cres,12.6.
SAJ NI RES, PA JE!!!!

Ob 9:09 smo zapustili marino Cres in odmotorirali novim dogodivščinam naproti.  Pred Unijami je začel pihati jugo, zato smo naprej jadrali. Po celodnevnem orcanju smo se zaradi zelo slabe vremenske napovedi zatekli v Brguljski zaliv (Molat).

Molat, 13.6.
Zjutraj ob 6h smo odpluli proti Jabuki. Vreme je oblačno, hladno,  kot da smo novembra in ne junija, napovedi grozljive, veter ugoden. Ob Jabuki smo pojedli »jabuka« in nadaljevali proti italijanskemu mestu Vieste.

Jabuka

Vieste,14.6.
Po celodnevni in celonočni odisejadi, kjer sta nas spremljala grom in pekel (prehod fronte), smo prišli v Vieste, se zasidrali pri svetilniku in počivali, ...

Otranto, 15.6.
Pozno popoldne smo s spinakerjem prijadrali v mesto Otranto. Privezali smo se v marini. Nika je ostala na barki, moški del posadke pa smo odšli na ogled v mesto. Pivo in pizze so bile odlične. Tukaj smo prespali in obnovili zaloge vode in kruha.

Marina v Otrantu

Nekje v Tarantskem zalivu, 16.6.
Polni energije smo nadaljevali pot ter 16.6. ob 9:50 primotorirali mimo Capo di Otranto  in zapluli v Ionsko morje.  Za dobrodošlico je poskrbela jata delfinov, ki nam je priredila cirkuško predstavo. Kmalu zatem je za nami ostal še rt St. Maria di Leuca. Proti večeru je začel pihati SE veter. Jadramo preko Tarantskega zaliva proti Capo Rizzuto.

Capo di Otranto

Cirkuška predstava

Catania, 18.6.
Po dolgem času smo stopili na trdna tla. Ob 00:30 smo pristali v navtičnem klubu v centru mesta. Skuhali in pojedli smo težko pričakovano juho in zaspali. Nekateri so imeli vojno s komarji, nekateri pa tega nismo opazili.

Siracusa, 18.6.
V Siracuso smo prišli malo pred nočjo. Ker so ob trdnjavi na vhodu v zaliv čeri, smo morali pluti precej naokrog. Zatem se odpre čudovit pogled na zaliv, v katerem so pluli tudi bolj znani gusarji od nas. Na desni strani je mogočna trdnjava, ki je nekoč mesto branila pred napadalci. Malo naprej se je mogoče privezati ob lep »Lungo mare«, ki smo ga poimenovali kar »Čopova«. Privez je zanimiv, ker tam sidrajo kraljične in multimilijonarji, pa tudi navadni smrtniki, tako da si v visoki družbi, le riti si ne moreš prati po balkansko. Če imaš stil (šampanjec, kaviar,...) potem je to prava lokacija. Staro mestno jedro je zanimivo in vredno ogleda. Restavracij, picerij in barov je veliko, zato tudi slovenski mornar na kopnem zlahka preživi. Pice so drugačne - precej podobne našim. Sladoled je pravi - italijanski. Za sidranje je potrebno imeti več kot 50 metrov sidrne verige, sicer vajo sidranja večkrat ponoviš.

Lungo mare (Čopova) v Siracusi

Med Sicilijo in Malto, 19.6.
Zgodaj zjutraj smo odrinili iz Siracuse. Rahel NE nas je popeljal novim dogodivščinam nasproti. Na južnem rtu Sicilije je potegnilo malo močneje. Postopoma - 15, 16, 18, 25 vozlov v premec. Ko je zapihalo okoli 30 vozlov je bila Trobentica na »kanti«. Kar na enkrat smo prišli v gosto meglo. Sranje! Saj se nič ne vidi! Upamo, da ladje gledajo na radar! Veter je postal hladen, voda je spremenila barvo v kovinsko - zeleno barvo. Temperatura se hitro spusti, zdi se, kot da smo na Krvavcu. Kaj bo sedaj? V kaj smo zašli. To je hudič, ki smo ga iskali! Jadra drgetajo! Posadka je zamišljena, vsi samo opazujemo. Napetost se stopnjuje. To je pravi čas za »en domači šnops«. Vse je tiho, le voda šumi pod kljunom in veter žvižga okoli jambora.

Ni konca. Pa vendar - megla se je pričela redčiti. Prvi žarki so pokukali izza sive zavese. Takrat smo vedeli, da bomo prišli na cilj.

Valletta, 19.6. (HURA!!!)
TROBENTICA s posadko je ob 21:00 pristala v Valletti. Po prelepi  nočni vožnji po zalivu smo se privezali v marini Msida. Vsi presrečni, zadovoljni in utrujeni smo nazdravili prihodu in sporočili prijateljem in bližnjim, da smo srečno pripluli na cilj.

Posadka TROBENTICE v marini Msida na Malti

Pogled na Valletto z morja

MGARR (Gozo), 20.6.04
Ogledali  smo si otok Comino. Najživahneje je bilo v zalivu Blue Lagoon, kjer je bilo zasidranih mnogo domačinskih bark, čolnov, gliserjev, ladij… Vzrok je bila nedelja, zato so se vsi Maltežani prišli kopat. Prava norišnica. Mladci na divje pobarvanih gliserjih se podijo kar med kopalci in zasidranimi barkami. Ob koncu dneva smo obiskali mesto Mgarr na bližnjem otoku Gozo, kjer smo tudi prenočili. Privezali smo se na ponton marine ter si ogledali zanimivo mesto- mešanica angleške tradicije in arabske »šlamparije«.

Blue Lagoon (Comino)

Gneča v Blue Lagoon

MGARR, 21.6.
S taksijem smo se odpeljali v Victorio - glavno mesto otoka. Ogledali smo si grad in tržnico. Aco in Igor sta kupila kravate z malteškim križem ter klobuke, ostali pa le enake polo majice z vezenim malteškim križem.

Ljudje in uradniki so prijazni. Opravili smo formalnosti v zvezi s prihodom in odhodom z Malte. Po opravljeni papirologiji smo obpluli otok Gozo. Videli smo prekrasne stene, jame, razpoke ter plaže.

Aco in Igor v Mgarrju

Victoria (Gozo)

Valletta, 21.6.
Zvečer smo prišli v Valletto, se privezali v marini Msida in odšli v »life«. Hodili smo in hodili, ceste so bile brez konca. Končno smo prispeli v staro mesto. Bilo je kot izumrlo, nikjer nikogar. Naposled smo le našli odprt lokal iz katerega se je slišalo rajanje. Odločili smo se, da gremo na pijačo. Na sporedu je  bila nogometna tekma Anglija- Hrvaška. Maltežani kot bivša angleška kolonija so seveda burno navijali za Angleže. Po izletu smo zaspali kot ubiti.

Čolni na Malti imajo oči.

Črpalka za gorivo v Valletti je zasidran tanker

22.6.04
Nakupili smo zaloge za dolgo pot v Grčijo, ter popravili nekaj malenkosti na Trobentici. Ob 11 h smo zapustili marino, na plavajoči črpalki dotočili gorivo ter zapluli novemu cilju nasproti. Smer PATRAS - Grčija, več kot 350 NM odprtega morja.

Naša pozicija 23.6.2004 ob 19:00. Smo približno na sredini Ionskega morja.

Poros - Kefalonia, 24.6.
Po prijetnem jadranju zagledamo prve grške otoke Zakhintos in Kefalonio. Veter se umirja, sonce zahaja. Aco lovi ribe in glej, ga glej, po celodnevnem namakanju je nekaj prijelo. Brca vleče in se na vse pretege upira. Ustavim jadrnico, Aco navija, navija, navija. Kakšna riba je to. V mislih si že predstavljamo slastno večerjo. Ko privleče bliže, gledamo in vidimo ribo, velikooo, pa perje ima in hoče leteti. Potem strokovno ugotovimo, da je ujel galeba. Spet ne bo rib za večerjo. Pozno zvečer smo prišli pred luko Poros, v kateri smo hoteli prespati. Na sredini luke je dobro privezan trajekt. Z grozo ugotovimo, da je z vrvmi zaprl vhod v luko. Po premisleku se privežemo pred trajekt na pomol. Pridrvi mornar s trajekta in nam pove, da tukaj ne smemo ostati in naj se prevežemo na ponton na drugi strani luke. Mi se prestavimo, sidramo in se s krmo privežemo na ponton. Pridrvi domorodec in preveri bližnje vrše. Mi pa medtem zategujemo sidro. Zdi se nam, kot da noče prijeti. Potem ugotovimo, da ni krivo naše sidro, pač ponton, ki očitno ni bil pritrjen na obalo in se je peljal kar za nami, . Naredimo nov plan - mimo vrvi s katerimi je privezan trajekt, se moramo splaziti v mandrač. Z veliko muke in težav se privežemo v mandraču. Hura, zdaj pa na grško večerjo. Aco že išče primerno gostilno. Gostilne pa zaprte, ker smo prepozni. Po lokalnem času je ura že 24 in nam nič ne pomaga, da naše ure kažejo 23. Žalostni in lačni odidemo v bližnji bife na »Mithos«. V bifeju pa veselo. Tekma Portugalska - Anglija. Potem smo si pogreli joto iz konzerve in odšli spat.

Poros, 25.6.
Zjutraj drink v bližnjem bifeju, nabava živil, zajtrk in kopanje v bližnjem zalivu. Ker gre naša avantura proti koncu je treba odriniti proti Patrasu, kjer se posadka vkrca na trajekt.

Patras, 25.6.
Proti večeru smo se privezali v marini v Patrasu. Posadka je kupila vozovnice za trajekt, potem pa smo hitro poiskali primerno gostilno, da se ne bi ponovila usoda prejšnjega večera. V restavraciji smo bili edini. Vsi ostali so bili pred TV sprejemniki.Prenašali so tekmo Francija - Grčija. Vsake toliko časa so se slišali kriki in pokanje petard.

Ko je Grčija premagala Francijo je bilo videti, kot da se je začela vojna. Vozniki so trobili, mladci kričali, rakete so letele v zrak, petarde s pokale, ….. in tako dolgo v noč.

Patras, 26.6.
Posadka Aco, Igor, Zdene in Nika se vkrcajo na trajekt in odpotujejo domov. Nova posadka, ki je prišla z istim trajektom, so Irena, Tina in David. Pred nami je dopustniško križarjenje po Ionskih otokih. S tem pa se pustolovščina »ludi sailing teama« konča.

Dnevnik smo pisali Nika, Aco in Miro.