Regata ODISEJ - 26. do 30 maj 2001 - posadka barke Petra, št.38

DAN 1 - 26. MAJ 2001

Zbor posadke ob 4.45 na Ravbarkomandi: skiper Iztok Toplišek - Izi, mornarji Roman Novak - Johnny, Luka Renko - Animal, Eric Brandenburg - Popeye, Urška Salajko in Neža Pajnič - Pika.
Priprave prejšnjega dne so zajemale samo nabavo, ki jo je zelo uspešno opravil moški del ekipe (zapravli menda nenavadno malo v primerjavi z izkušnjami prejšnjih jadranj - bomo lačni? žejni?????).
Tankanje in v dveh lepotcih v dir proti morju.

Pee-stop

Na poti se nam ni zgodilo prav nič posebnega ... bruhanje in lulanje po standardu, radarje smo vse falili in prišibali v Zadar ob 9h. Te nori Hrvati iščejo mine okoli Zadra in nas je obvoz tako zmedel, da smo imeli pred prihodom v Sukošan še turističen ogled Zadra in šele nato prispeli u Zlatnu luku.

Že kar običajen pogled na prepolno marino, kjer barke pričakale neučakane jadralce Odiseja.

Touch down at 9.30, saj nas naj bi ob 11.00 prevzela naša prelepa Dufour 32 - PETRA! Kot se za vsako damo spodobi, je naša Petra en malo zamujala ... prav lepo smo se pražili na Sukošanskem soncu in izza sončnih očal opazovali konkurenco. 'Hudo bo, hudo!' smo ugotavljali, a morala ni upadla niti za milimeter. Niti ob pogledu na ekipno zunanjo podobo nekaterih .. ah, to so samo zastraševalni manevri!
Ob 12.00 je prispela naša lepotica Petra ... pomankljivo opremljena (manjkal špinaker in tangun) a vseeno! Vsi smo zagnano spravljali robo na barko, Izi pa je poskrbel še za špinaker. Še pred 13.00 smo se vsi pregreti in pripravljeni na vse vkrcali v Petrina nedrja in skiper je ukazal dvig jader .... pa smo šli! Za ogrevanje smo prav lepo prejadrali Ždrijelac in jo ucvrli na sever do otoka Sestrunj. Tam smo poskrbeli še za špinaker. Na Petri ga očitno niso še nikoli uporabljali, saj so manjkali štriki za tangun. No z nekaj iznajdljivosti in improvizacije smo uredili tudi to. Eric je bil izbran za srečnega dobitnika, ki si je za ceno bolečin v mednožju (ker nismo našli sedeža, smo za dviganje morali uporabiti kar varovalni pas) lahko zviška ogledal barko in okolico ter sproti napeljal še dvižnico tanguna.

"Aaaaauuuuuuuu!!!"

Med sprehodom po Sestrunju si je ekipa želela privoščiti hladno pivo, pa nam nekako ni uspelo najti gostione. Slabi mornarji?? Eh ...

DAN 2 - 27. MAJ 2001

Po ukazu skiperja vstajanje že ob 7h. Po jutranjem plavanju (nekateri smo raje še malo potegnili sanje) in zajtrku so sledile resne priprave (glej sliko). Še dobro, da nas je potem pregnal trajekt in smo krenili proti štartu 1. plova. Pogled proti obzorju je bil rahlo zastrašujoč, saj so se nam z juga približevala velikanska flota ostalih jadrnic.

Tik pred štartom

"Hej, skiper, tile nas hočejo odzadi ..."

Pri otoku Rutnjak smo bili še dobri, tam nekje okoli 18 mesta, potem pa nam je na zavoju za Rutnjak ponagajal špinaker pri pospravljanju, malo zmede in gneče na ciljni črti in ... rezultat 1. plova - 24. mesto. Še enkrat opravičilo posadki pod zastavo Gvineje Bisao, kateri smo menda ne dali dovolj vode... menimo, da je bilo vse OK.
Ekipa Petre je soglasno sklenila, da v marino ne gremo, tako, da nas Iž Veli ni videl. V uvali Maslinčica nam je skiper Izi skuhal krasno kočerjo, Jonny in Urška pa sta se po večerji podala na kopno. In to ne v by-boatu, ampak je Johnny špilal navy seals trike in uporabil boje za transport opreme na kopno.

Johnny transportira sebe in opremo na obalo, kjer bosta z Urško skušala zavzeti strateške položaje

Ostali smo uživaško počivali in pripravljali taktiko za 2. plov .... ponoči je bilo vse mirno, le nekaj komarjev so nam poslali nasprotniki (2 smrtni žrtvi nočnih bojev na strani komarjev).

DAN 3 - 28. MAJ 2001

Jadransko sonce je začelo žgati že ob 7h in vabilo v vodo. Nekateri so zmogli pogum in predvsem voljo, drugi smo spet prešpricali jutranjo kupko.

"Good morning, Eric!"

Zajtrk je bil malo bolj umirjen, saj je bilo do štarta 2. plova blizu (kjer smo se prejšnji dan zapeljali skozi cilj). Štart nam je zopet uspel, vrh otoka Iž smo dosegli z vodilno skupino! Ko pa smo zavili nazaj na jug proti otoku Rava ... nam je nekdo ukradel veter!! Vse se je ustavilo, brzina je bila pod polžjo - 0.0 vozlov pri 0.0 vetra. Ni pomagal prav noben ukrep, ne špinaker, ne metuljček, ne prdenje (pardon!) proti krmi ... motivacija je upadla, volja se je stopila na soncu ... na srečo nas je Luka Animal prepričal, da je nagrada za polžke tudi nagrada in to nam je spet dvignilo povešene nosove.

Ko se zadeve zdijo brezizhodne, je včasih dovolj zamenjati perspektivo

Prav zagrizeno smo se borili do samega konca. Polžki so častno pozno popoldan regatni komisiji javili cilj in jo ucvrli na kosilo.
V uvali Čuščica na jugu Dugog otoka nam je Johnny skuhal zelje s klobasam in kranjsko kosilo nas je za kratko zazibalo v sen. Ker pa je tisti večer sledila marina Žut in seveda tekma mora, pa še Izi je obljubil skiperjeve palačinke, se nismo obirali prav dolgo.
Na Žutu seveda ženske v dir v toalete, kjer pa smo naletele na prijetno presenečenje - unisex WC. Ker popravljajo moški del WCja, je bil ženski pač za vse. Bilo je nekaj gneče in veliko smeha, a smo se vsi uspeli polepšati, kolikor se z mrzlo vodo v treh nekoordiniranih curkih da. Jonny jo je ucvrl še na Tvrdomešnjak (to je hrib nad marino, da ne bo grešnih pomislekov), Izi in Luka Animal pa tekmovat. Ekipo v mori je dopolnil še Eric in naši fantje so se borili vse do finala. BRAVO!! Potem pa ne vem, verjetno so skiperjeve palačinke malo preveč vabljivo dišale in je padla koncentracija. V polfinalu so naše dečke pregnali kasnejši zmagovalci, smo pa potem žalost potešili s sladkorjem in s svetlobno hitrostjo uničili palačinke.
Morala za borbo je še držala in smo se vrgli v karte. Enka je ekipo razdelila v dva tabora: tamladi (Luka Animal in Pika) proti starčkom (vsi ostali). Mulca sva dokazala, da smo mlajši še zmer hitrejši in zmožnejši od tastarih!! In pol eni še niso mel dovolj. Luka Animal je rabu za pranje zob nadaljni 2 uri ... kaj je počel, ve verjetno še sam ne.
V glavnem, Žut je uspel, sam prekmalo ugasnejo luči (sploh na WCjih).

DAN 4 - 30. MAJ 2001

Zadnji regatni dan je napetost zrasla še za kakšno stopinjo. Cela ekipa je nenavadno zgodaj (s Piko na čelu) vstala in opravila čiščenje sebe in barke, Eric je nenačrtovano pral brisačo (šla je namreč pogledat kako zgleda morsko dno), Luka pa je pri pomivanju posode od zajtrka v vsej svoji vnemi zgubil džezvo za kavo.
Kar malo pozno smo se podali proti štartni liniji 3. plova med otokoma Gangarol in Bikarijica. Tu pa nas je pričakala taka bonaca, da je od vročine kar sapo jemalo. Popolno brezvetrje! Kot bi si veter vzel time-out. Regatna komisija se je odločila in vsake pol ure prestavljala štart za pol ure ... mi pa smo preživljali čakanje na razne načine - vaterpolo, menjava in degustacija pijač, boat party, regatni DJ je bil pa Luka Animal.

Še dobro, da je bilo pri roki hladno pivo, ki se je odlično dopolnjevalo s hladilnim učinkom morske vode
Pri dolivanju smo se trudili, da ni šla nobena dragocena kapljica v nič

Naša barka se je 'združila' z barkama 35 in 12 pa smo rekli kakšno o tekočih zadevah (hvala za družbo in 'bencin', fantje) in v tej navezi smo se potem tudi odpeljali na vmesni cilj, ki je kar naenkrat postal štart. Za las smo ga ujeli in štartali kot se spodobi in kot zna naš skiper med najboljšimi. Do otoka Obun smo se še držali, potem pa stara zgodba - vetr se nas je izogibal na daleč, tepih na trebuhu Petre je delal svoje in noben manever lovljenja sapice ni uspel. Trudili smo se zelo zelo, a ni uspelo. Naš skiper se je malo majavo zgovarjal na veter, a nikoli ne bomo vedli, ali je brezvetrje imelo kak vzrok tudi v nivoju alkohola v krvi nekaterih. Definitivno pa smo se izkazali pri ustvarjanju novih načinov jadranja, saj smo uspeli precej dobro jadrati z vsemi jadri zunaj (glavno + genova + špinaker!!).

Dokazni material - vsa jadra lepo napeta, hitrost okoli 4vz

Ta manever je tako uspel, da smo pridobil brzino in zgubil polžka! Smo pa se tako očitno izkazali, da nam še cilja ni blo treba javit, nas je čakala sprejemna ekipa regatnega odbora na licu mesta. Utrujeni od jadralskih naporov smo se usidrali pred otokom Vrgado in si dobro odpočili.

Na Vrgadski plaži se je naredila kar precejšna gneča

Krst je bil kot se spodobi

DAN 5 - 31. MAJ 2001 - DODATEK

ČISTO UŽIVAŠKI DAN POČITNIŠKIH JADRALCEV: jutranja kavica na Vrgadi, kopanje v uvali Zaklopica na jugu Pašmana, mala panika, ko smo šibali proti Sukošanu in nam je globinomer kar naenkrat pokazal 0.7 m, pa je bil le lažni alarm. Kosilo, pakiranje in ... ADIJO Petra, adijo morje.

BILO JE SANJSKO!!