Poregatni izlet po Istri

Nedelja, 28.9.2008

Že samo dejstvo, da je to bil nedeljski izlet, je narekovalo tempo celega dne. Sam izlet se je začel z zamudo, kajti od udeležencev eden ni imel sendvičev, drugi ni imel kruha, tretji ni imel osebne izkaznice... A kljub temu smo čez nekaj časa združno krenili proti Istri.

Mejo smo prečkali na mejnem prehodu med vasicami Podgorje na slovenski in Jelovice na hrvaški strani. V Jelovicah smo se ustavili v kmečki gostilni Lovac, kjer smo si privoščili jutranjo kavo. Prijazni gostilničar je sicer tudi lovec in nam je povedal marskikatero zanimivost iz lovskega življenja.

Iz Jelovic nas je pot vodila mimo številnih vrtač, ki so značilne za kraški svet.
Napotili smo se proti vasici Brgudac, kjer smo pustili avtomobile in se podali navkreber, v naravni park Učka in proti planinarskem domu Korita na nadmorski višini 1010m.

Od izhodišča do doma je višinska razlika približno 270m, za kar nam je bilo potrebnih lahkotnih tri četrt ure hoje.
V bližini doma je vodni izvir, ki ne presahne niti v najbolj vročih poletnih mesecih in je za krajane zato bil dragocen. Da bi številna živina, ki je tukaj bila na paši, imela lažji dostop do vode, se le-ta iz izvira navdol pretaka po številnih koritih. To je temu kraju tudi dalo ime.

Po vrnitvi do avtomobilov smo se napotili proti Veli dragi. Izhodišče za obisk tega strogega rezervata narave je parkirišče tik pod Istrsko stranjo tunela skozi Učko.

Od parkirišča do razgledne ploščadi je četrt ure hoje. Z razgledne ploščadi je čudovit razgled na sotesko in kamnite strukture v soteski. Da je cela draga apnenčastega izvora dokazujejo številni ostanki fosilov v kamenčkih na stezici.

Ta čas se je že poznal »ležerni« odhod iz Ljubljane. V izbiri odločitve, ali naj se spustimo v Velo drago ali pa naj si ogledamo Hum, se je večina odločila za ogled Huma. Zato smo se vrnili proti avtomobilom in skozi Lupoglav in Ročko polje napotili proti Humu.

Upoštevaje kriterij, da je trg postal mesto takrat, ko je od vladarja dobil listino, je Hum najmanjše mesto na svetu. Hudomušneži pravijo, da po tem kriteriju New York še vedno ni mesto...

Hum je majhno mestece, z ozkimi, s kamnom tlakovani uličicami. Svojčas je Hum bil središče glagoljaške kulture v Istri. Centra sedanjega turističnega dogajanja v Humu sta galerija in trgovina, kjer domačini v pokušino ponujajo različne marmelade in žganjice. Zanimivi pokušini se je malokdo odrekel.

Reka Mirna je na svoji poti proti morju izdolbla zanimivo strugo. Še posebej je njen del pri vasici Kotli, kjer je v apnencu voda dobesedno izdolbla kotanje podobne kotlom. Škoda je le, da smo tu bili v času, ko je struga Mirne suha in brez vode, zato ni bilo slišati žuborenja vode.

Vasica Kotli je sicer zelo stara, toda v njej je očiten zelo močen vpliv apartmanizacije. Med starimi in zapuščenimi hišami je nekaj obnovljenih, tik ob vasici pa je tudi pravo naselje majhnih počitniških hišic.

Čakala nas je še večerja v gostilni – kmečkem turizmu Mlini. Gostilna je na sami meji med Slovenijo in Hrvaško, tik ob mejnem prehodu Požane. Že ime vasice pove, da su tukaj nekoč bili številni mlini. Ostanki vodnih koles so še vedno vidni. Voda, ki izvira izpod mogočne skale, je po godu tudi ribam, zato so tukaj postavili majhn ribogojnico. Ob potočku domuje številna račja družina.

Lačni od celodnevnega potepanja smo si z veseljem privoščili topli obrok. Že prej smo se zmenili za pokušino tradicionalne istrske enolončnice s koruzo, »maneštro z bobići« in »maneštro od trukinj«. Seveda, ni manjkalo niti rezancev s tartufi.

Čeprav smo se namenili v gostili zadržati le eno uro, je vzdušje bilo sila toplo in prijetno, zato se nam nikamor ni mudilo. Svoj izdatni delež k prijetnem vzdušju je dala tudi gostilničarka, ki nam je nosila na pokušino različne dobrote. Nekajkrat smo skušali »vstati in oditi«, a ni in ni šlo. Tako smo namesto predvidene ene, v Mlinih preživeli več kot štiri ure.

Domov smo se vrnili malo pred polnočjo, polni vtisov, dobre volje in želodcev, z mislijo, da bi takšen potep vsekakor morali ponoviti...
 

(spisal in poslikal Zlatko Matić)