Odisejevci osvajamo Jonsko morje
Že tretje leto zapored smo se na osnovi lepih izkušenj ponovno odločili za
jadranje v Jonskem morju.
Leta 2006 smo prvič pod vodstvom Matjaža Zaletla organizirano
odšli na jadranje v Grčijo. Devet posadk z 62 udeleženci smo se z avtobusom
iz Ljubljane odpeljali v Benetke nato s trajektom do Igumenice in od tam
zopet z avtobusom do mesteca Levkas, kjer smo prevzeli jadrnice za eno
tedenski najem. Ker smo bili večina nas prvič tu, smo zaradi boljšega
občutka jadrali skupaj do otoka Zakintos in nazaj. Vse kar se je dogajalo,
nas je navduševalo in nam več kot 100% izpolnilo pričakovanja.
Leta 2007 smo se odločili za dvotedensko jadranje, ki se ga je
udeležilo kar enajst posadk s skoraj 80 udeleženci. Ker smo področje že
dobro poznali, so posamezne posadke ubrale vsaka svojo pot. Svoja doživetja
smo zato toliko bolj zanimivo pripovedovali drug drugemu, ko smo se srečali
na trajektu pri povratku do Ankone, kjer nas je čakal avtobus za Ljubljano.
Nekaj članov posameznih posadk se je po tednu dni izmenjalo.
V letu 2008 so se štiri posadke (28 ljudi) odpravile novim
izkušnjam naproti na Egejsko morje, štiri posadke z 29 udeleženci pa so
barke ponovno najele na Krfu ( Mirko, Tomaž in Boris) in v Prevezi
(Cevc)..Tokrat nas je bilo manj zato smo potovali z osebnimi avti do Ankone,
jih naložili na trajekt in se pripeljali do marine, kjer smo jadrnice
prevzeli. Ocenili smo, da je bilo to zelo ugodno in ne predrago, kajti
skupinsko potovanje s trajektom je zelo poceni, je hitro in udobno.
Strošek (prevozi z avtomobilom in trajektom, najem barke,
pristojbine, hrana, rent a car in razglednice) naše šest članske posadke na
Bavariji 40 je znašal ~5.000 Eur oziroma ~50 Eur/osebo na dan. Zelo nas je
veselilo, da razen dvakrat po 15 Eur v luki Zakintos sploh ni bilo treba
plačevati privezov. Lastniki urejenih privezov so te le vljudno povabili v
njihov bife na hladno pivo ali kak prigrizek. Le vodo in elektriko se je
plačevalo pavšalno.
Prijaznost tukajšnjih ljudi je izredna. Vsakršno nevsiljivo pomoč
ti ponujajo na vsakem koraku. Človek se dejansko počuti dobrodošlega,
zaželenega turista. Prav zadnji dan tik pred predajo bark, smo doživeli
nesrečo, ko sta naši dve barki , ki sta bili povezani na skupnem sidrišču v
mirnem zalivu pred Krfom, zaradi prihoda nenadnih treh visokih valov
medsebojno zanihali in je nosilec ograjice izbil mahagonijevo obrobo in
okrasni metalni rob druge barke na dolžini dobrega metra, zvil pa se je tudi
nosilec ograjice. V pričakovanju velikega stroška, smo se s strahom vrnili k
lastniku. Toda predstavnik lastnika se je obnašal zelo korektno in prijazno.
Škodo je ocenil le na borih 300 Eurov in je takoj pristopil k popravilu, da
je bila barka usposobljena za naslednje rentanje. Opozoriti pa je treba, da
smo
edino težavo ob prihodu imeli pri najemu ene barke, ker charterska
agencija iz Zagreba ni pravočasno nakazala najemnine lastniku in je bilo
potrebno celo vsoto za najem cca 4.500 Eur še enkrat v obliki bančne kavcije
položiti lastniku, da je predal barko. Zadeva, ki je povzročila našo večjo
zadrego in zamero, se je uredila šele v naslednjem tednu.
Ribolov. Tokrat smo ob samotnih obalah lovili ribe s puško na dah,
vendar se nikjer nismo mogli prijaviti ali plačati ribolovnega dovoljenja pa
tudi nihče nam tega ni prepovedal. Pohvalimo se lahko z dobrim ulovom.
Čudovite okusne nalovljene ribe smo uživali skoraj vsak drugi dan (dvakrat
celo ribo moreno).
Križarjenje 2008. Mirko Ivančič je s svojo posadko jadral en
teden, drugi teden pa je potoval z avtom po bližnjem delu Grčije. Cevc Luka
je s svojo družinico jadral svojo pot in smo se nekajkrat tudi srečali.
Tomaž Lasičn na Bavariji 50 z desetimi na krovu in moja posadka pa smo v
dveh tednih opravili 418 NM dolgo pot. Na krovu smo imeli tudi otroke od tri
do 12 let starosti, zato smo na ograjo dali napeti zaščitno mrežo (80 Eur),
ki nas ni prav nič ovirala v plovbi.
Štartali smo na Krfu (marina Gouvia) in se privezali ob otokih
Paksos, Antipaksos, Levkas, Kefalonija, Zakintos, Itaka, Atokos, Meganisi in
Skorpios. Na povratku smo potovali skozi kanal ob Levkasu mimo Preveze in
Parge, se privezali v Muortosu, kjer smo priredili za naše najmanjše
pomorski krst. Po kratkih 14 dni smo že morali barko vrniti in dopusta
polnega lepih doživetij je bilo hitro konec. Ostali so nam lepi spomini v
glavah in na fotografijah z željo vrnitve v ta prečudoviti akvatorij še
drugo leto in še večkrat.
Nekateri prijetni vtisi s tega križarjenja, ki so se nam globoko
vtisnili v spomin, so prav gotovo čudovite osamljene peščene plaže s
smaragdnim morjem, zelo toplo morje, popoldanski veter do 25 vozlov. Zanimiv
je naravni fenomen v Argostoliju, kjer morje neprestano izginja v zemeljske
globine in se po štirinajstih dneh zopet pojavi v 17 km oddaljenem jezeru
Mellisani 2 km pri Samiju nekaj metrov nad morsko gladino in odteka nazaj v
morje. Utok in iztok obeležujeta dve markantni vodni kolesi.
Uživali smo v samotnih zalivčkih. V zalivu ene hiše (OHB) na otoku Atokos
smo v kamniti steni odkrili naravni kip našega zavetnika Odiseja. Edini
umetniški kip Odiseja pa smo odkrili le v luki Vathi na Itaki. Zelo lepo sta
nas v St.Nikolaosu na Zakintosu sprejela Dimitrij in njegova sestra Katarina
Teodosis . Tu smo si ogledali modre špilje, mline na veter in nasedlo ladjo
v globokem zalivu Ship Vrack Bay. V pristanišču Zakintos smo za celi dan
najeli avto s klimo in si ogledali otok križem kražem in po čez. Kopali smo
se v želvjem zalivu, kjer na obali v pesku želve ležejo svoja jajca. Režim
kopanja in gibanja je zato posebej predpisan. V Keriju smo z roba pečin
opazovali neštete zalive z visokimi prepadnimi stenami in v daljavi v mislih
slutili obale Sicilije in pivo smo popili pod najvišjim drogom z grško
zastavo (50m; 670m2) na svetu. Obiskali smo malo vasico Volimes, ko nam je
prodajalka še z mokrimi lasmi po tuširanju rade volje izven odpiralnega časa
postregla z mlekom, kruhom in drugimi drobnarijami. Kupili smo še sladoled
in se s prijetnimi doživetji vrnili na barko. Srednje mladi iz obeh bark pa
so imeli še dovolj energije, da so se odpeljali na ples v turistično poznano
Lagano. Razen štirih članov posadk na obeh barkah so bili vsi tokrat prvič
na križarjenju po Jonskem morju. Vsi so bili zadovoljni s polno lepih
vtisov. Naše tri otroke – moje vnuke Alino 3 leta, Gaja 5 let in Petjata 7
let smo s krstom sprejeli v našo bratovščino in upam, da se bodo z radostjo
spominjali na te dogodke, ki jim jih je omogočila dejavnost našega
jadralnega kluba »ODISEJ«.
S prikazom nekaj slik s križarjenja po Jonskem morju v Grčiji želim
bralcem pričarati naše počutje in v njih spodbuditi željo, da se nam
naslednjič pridružijo.
Za Odisej zapisal
Boris Smirnov , novembra 2008
|