JKO V JONSKEM MORJU

Odisejevci osvajamo Jonsko morje


Že tretje leto zapored smo se na osnovi lepih izkušenj ponovno odločili za jadranje v Jonskem morju.

Leta 2006 smo prvič pod vodstvom Matjaža Zaletla organizirano odšli na jadranje v Grčijo. Devet posadk z 62 udeleženci smo se z avtobusom iz Ljubljane odpeljali v Benetke nato s trajektom do Igumenice in od tam zopet z avtobusom do mesteca Levkas, kjer smo prevzeli jadrnice za eno tedenski najem. Ker smo bili večina nas prvič tu, smo zaradi boljšega občutka jadrali skupaj do otoka Zakintos in nazaj. Vse kar se je dogajalo, nas je navduševalo in nam več kot 100% izpolnilo pričakovanja.

Leta 2007 smo se odločili za dvotedensko jadranje, ki se ga je udeležilo kar enajst posadk s skoraj 80 udeleženci. Ker smo področje že dobro poznali, so posamezne posadke ubrale vsaka svojo pot. Svoja doživetja smo zato toliko bolj zanimivo pripovedovali drug drugemu, ko smo se srečali na trajektu pri povratku do Ankone, kjer nas je čakal avtobus za Ljubljano. Nekaj članov posameznih posadk se je po tednu dni izmenjalo.

V letu 2008 so se štiri posadke (28 ljudi) odpravile novim izkušnjam naproti na Egejsko morje, štiri posadke z 29 udeleženci pa so barke ponovno najele na Krfu ( Mirko, Tomaž in Boris) in v Prevezi (Cevc)..Tokrat nas je bilo manj zato smo potovali z osebnimi avti do Ankone, jih naložili na trajekt in se pripeljali do marine, kjer smo jadrnice prevzeli. Ocenili smo, da je bilo to zelo ugodno in ne predrago, kajti skupinsko potovanje s trajektom je zelo poceni, je hitro in udobno.

Strošek (prevozi z avtomobilom in trajektom, najem barke, pristojbine, hrana, rent a car in razglednice) naše šest članske posadke na Bavariji 40 je znašal ~5.000 Eur oziroma ~50 Eur/osebo na dan. Zelo nas je veselilo, da razen dvakrat po 15 Eur v luki Zakintos sploh ni bilo treba plačevati privezov. Lastniki urejenih privezov so te le vljudno povabili v njihov bife na hladno pivo ali kak prigrizek. Le vodo in elektriko se je plačevalo pavšalno.

Prijaznost tukajšnjih ljudi je izredna. Vsakršno nevsiljivo pomoč ti ponujajo na vsakem koraku. Človek se dejansko počuti dobrodošlega, zaželenega turista. Prav zadnji dan tik pred predajo bark, smo doživeli nesrečo, ko sta naši dve barki , ki sta bili povezani na skupnem sidrišču v mirnem zalivu pred Krfom, zaradi prihoda nenadnih treh visokih valov medsebojno zanihali in je nosilec ograjice izbil mahagonijevo obrobo in okrasni metalni rob druge barke na dolžini dobrega metra, zvil pa se je tudi nosilec ograjice. V pričakovanju velikega stroška, smo se s strahom vrnili k lastniku. Toda predstavnik lastnika se je obnašal zelo korektno in prijazno. Škodo je ocenil le na borih 300 Eurov in je takoj pristopil k popravilu, da je bila barka usposobljena za naslednje rentanje. Opozoriti pa je treba, da smo

edino težavo ob prihodu imeli pri najemu ene barke, ker charterska agencija iz Zagreba ni pravočasno nakazala najemnine lastniku in je bilo potrebno celo vsoto za najem cca 4.500 Eur še enkrat v obliki bančne kavcije položiti lastniku, da je predal barko. Zadeva, ki je povzročila našo večjo zadrego in zamero, se je uredila šele v naslednjem tednu.

Ribolov. Tokrat smo ob samotnih obalah lovili ribe s puško na dah, vendar se nikjer nismo mogli prijaviti ali plačati ribolovnega dovoljenja pa tudi nihče nam tega ni prepovedal. Pohvalimo se lahko z dobrim ulovom. Čudovite okusne nalovljene ribe smo uživali skoraj vsak drugi dan (dvakrat celo ribo moreno).

Križarjenje 2008. Mirko Ivančič je s svojo posadko jadral en teden, drugi teden pa je potoval z avtom po bližnjem delu Grčije. Cevc Luka je s svojo družinico jadral svojo pot in smo se nekajkrat tudi srečali. Tomaž Lasičn na Bavariji 50 z desetimi na krovu in moja posadka pa smo v dveh tednih opravili 418 NM dolgo pot. Na krovu smo imeli tudi otroke od tri do 12 let starosti, zato smo na ograjo dali napeti zaščitno mrežo (80 Eur), ki nas ni prav nič ovirala v plovbi.

Štartali smo na Krfu (marina Gouvia) in se privezali ob otokih Paksos, Antipaksos, Levkas, Kefalonija, Zakintos, Itaka, Atokos, Meganisi in Skorpios. Na povratku smo potovali skozi kanal ob Levkasu mimo Preveze in Parge, se privezali v Muortosu, kjer smo priredili za naše najmanjše pomorski krst. Po kratkih 14 dni smo že morali barko vrniti in dopusta polnega lepih doživetij je bilo hitro konec. Ostali so nam lepi spomini v glavah in na fotografijah z željo vrnitve v ta prečudoviti akvatorij še drugo leto in še večkrat.

Nekateri prijetni vtisi s tega križarjenja, ki so se nam globoko vtisnili v spomin, so prav gotovo čudovite osamljene peščene plaže s smaragdnim morjem, zelo toplo morje, popoldanski veter do 25 vozlov. Zanimiv je naravni fenomen v Argostoliju, kjer morje neprestano izginja v zemeljske globine in se po štirinajstih dneh zopet pojavi v 17 km oddaljenem jezeru Mellisani 2 km pri Samiju nekaj metrov nad morsko gladino in odteka nazaj v morje. Utok in iztok obeležujeta dve markantni vodni kolesi.
Uživali smo v samotnih zalivčkih. V zalivu ene hiše (OHB) na otoku Atokos smo v kamniti steni odkrili naravni kip našega zavetnika Odiseja. Edini umetniški kip Odiseja pa smo odkrili le v luki Vathi na Itaki. Zelo lepo sta nas v St.Nikolaosu na Zakintosu sprejela Dimitrij in njegova sestra Katarina Teodosis . Tu smo si ogledali modre špilje, mline na veter in nasedlo ladjo v globokem zalivu Ship Vrack Bay. V pristanišču Zakintos smo za celi dan najeli avto s klimo in si ogledali otok križem kražem in po čez. Kopali smo se v želvjem zalivu, kjer na obali v pesku želve ležejo svoja jajca. Režim kopanja in gibanja je zato posebej predpisan. V Keriju smo z roba pečin opazovali neštete zalive z visokimi prepadnimi stenami in v daljavi v mislih slutili obale Sicilije in pivo smo popili pod najvišjim drogom z grško zastavo (50m; 670m2) na svetu. Obiskali smo malo vasico Volimes, ko nam je prodajalka še z mokrimi lasmi po tuširanju rade volje izven odpiralnega časa postregla z mlekom, kruhom in drugimi drobnarijami. Kupili smo še sladoled in se s prijetnimi doživetji vrnili na barko. Srednje mladi iz obeh bark pa so imeli še dovolj energije, da so se odpeljali na ples v turistično poznano Lagano. Razen štirih članov posadk na obeh barkah so bili vsi tokrat prvič na križarjenju po Jonskem morju. Vsi so bili zadovoljni s polno lepih vtisov. Naše tri otroke – moje vnuke Alino 3 leta, Gaja 5 let in Petjata 7 let smo s krstom sprejeli v našo bratovščino in upam, da se bodo z radostjo spominjali na te dogodke, ki jim jih je omogočila dejavnost našega jadralnega kluba »ODISEJ«.

S prikazom nekaj slik s križarjenja po Jonskem morju v Grčiji želim bralcem pričarati naše počutje in v njih spodbuditi željo, da se nam naslednjič pridružijo.

 

 
Za Odisej zapisal
Boris Smirnov , novembra 2008