Izlet članov Odiseja v Beneško laguno
26.– 29. maj 2011
Štiridnevnega
izleta so se udeležile posadke treh jadrnic. Jolly je
odplula iz Izole, Mòja iz Pule, Kalinka pa iz dokaj oddaljenih Ičičev
pri Opatiji.
Prvi cilj
in mesto srečanja je bil Burano. Slikovito mestece nas je od vseh obiskanih
krajev najbolj navdušilo.
Žal posadki
Kalinke ni uspelo priti v center Burana, saj je bil kanal iz zahoda, po katerem
so se napotili, pred Buranom zaprt.
Pogled na
Burano iz vzhodne smeri.
Značilen je
nagnjen zvonik. Kamniti obrazi ob linah zvonika že stoletja z grozo
pričakujejo, kdaj bodo padli na strehe bližnjih hišic. Mestece nas je
razveselilo s skromnostjo slikovitih majhnih hišic. Za ogled mesta smo se
privezali na »lanskem« mestu pred gostilno Madalena. Prenočili pa
smo privezani na delovni splav v bližnjem stranskem kanalu. Bilo je zelo mirno,
celo komarjev je bilo le za vzorec.
Skromno in
raznobarvno.
Torcello in
bližnje hiše.
Zjutraj smo
odrinili proti Benetkam. Na poti tja smo v sosednjem kanalu obiskali Torcello,
prvotno naselbino v celotni Beneški laguni. Pravzaprav kraj sestavljajo le
velika cerkev in nekaj hiš, poleg pa je menda imenitna restavracija. Kraj je
primeren za nočitev z jadrnico.
Iz Tocella
smo odpluli v Benetke, kjer smo se privezali v marini na otoku Sant Elena. Tu
je že bila posadka Kalinke in naredili smo gasilsko sliko štirinajstih
udeležencev. Od vseh sva se plovbe po laguni doslej udeležila le dva, za
ostalih 12 pa je bila to dobrodošla novost.
Vsi skupaj.
Po tem formalnem
dogodku smo imeli prosto popoldne za ogled Benetk.
Naslednje
jutro smo odvezali zelo zgodaj (6:00) in po notranjih kanalih odpluli proti
Chioggii. Vreme je zelo grozilo z nevihto, a mi smo se vseeno odločili izpluti.
Kaj hujšega, kot da se zarijemo v blato nekje med kanali, se nam ni moglo
zgoditi.
Na poti tja
smo pluli tik ob otokih Lido in Pellestrina, kjer je bilo videti razne zanimive
prizore. Na primer zadevo na kolišču, katere namen je težko razvozlati –
fotografija sledi. Tudi usode dveh »naših« starih trajektov Nehaj
in Božava, ki sta privezana za Pellestrino mi ni uspelo napovedati – ju
bodo obnovili ali je to njuno zadnje pristanišče. V bližini je namreč
ladjedelnica. Trenutno je bila videti zapuščena.
Beg pred
nevihto nad Benetkami.
Kolišče s
skrivnostnim namenom...
Nehaj
čaka...
Tudi
Božava...
Chioggia.
Po širini in dolžini poln kanal ribiških ladij.
Jolly in
Mòja na občinskem vezu, Kalinka v ozadju srečno v marini.
Imeli smo
srečo, saj smo uspeli uiti nevihti, ki je udarila po Benetkah,
»ujeti« ribarnico in dober občinski privez v sicer zasedeni
Choiggii, kjer so imeli jadralno regato. Poleg tega je bila vsa njihova obsežna
ribiška flota privezana v mestu.
Chioggia
nam je postregla z dobrimi ribami iz znane ribarnice in ostalimi dobrotami za
pozno kosilo. Začutili smo svojevrsten utrip mesta – dopoldan živahno
mravljišče z množico kolesarjev, popoldan pravo nasprotje zaradi sieste. Po
sobotnem kosilu, ki se je razvleklo v večerjo, smo se pripravili na zgodnji
nedeljski odhod in plov preko Jadrana. Kalinka je odrinila že kar tega dne, saj
je imela pred seboj precej daljšo pot.
Zjutraj nam
je podobno kot lani pokazala zobe burja. Le da je bila nekoliko slabotnejša. Mi
pa smo z izkušnjami od lani in močno voljo uspeli razmeroma hitro pripluti v
domače pristane. Nekateri s kosilom iz Chioggie, drugi so ribice vrnili naravi.
Dogodek je
potekal po programu glede na »spored«, doživetja so bila dobrodošla
in kar je najpomembnejše je vse minilo brez poškodb.
Zahvaljujem
se vsem udeleženim za zaupanje!
Miro Krajnc
|