Zadnji popravek:

Barcolana 2010

Tržaški zaliv, 10. oktober 2010

Ob skiperju Škrlec Srečku smo se na jadrnici Black Magic zbrali: Dušan, Milan, Jurij, Luka in Božo ter se udeležili 42. Barcolane na tradicionalnem regatnem polju v Tržaškem zalivu v nedeljo, 10. oktobra 2010. O Barcolani, jadralskem prazniku polnem superlativov s predznaki naj..., ni izgubljati besed in časa. Meni sta bila radovednost in izziv dovolj dober motiv, da sem prisostvoval in sodeloval na takšni prireditvi. 1880 prijavljenih jadrnic prenočiti pred startom v pristanišču v Trstu je logistični zalogaj za organizatorja regate in se mi je vtisnil v spomin morda še bolj kot gneča na obratih na regati sami.

Pa gremo lepo po vrsti. Z ozirom na privez jadrnice Black Magic ( Elan 33 ) se je posadka na čelu s Srečkom zbrala že pozno popoldan v petek, 08.okt.2010 v Červaju na Hrvaškem ob vedrem vremenu in zmerni burji. Kratki stiski rok v pozdrav in skupni cilj, jadrati in to na tako veliki regati, sta neznance hitro povezali v ekipo, ki bo skušala narediti dober rezultat v jadranju in s prijetnim druženjem odnesti dobro izkušnjo za prihodnost. Smo pisana druščina generacij z različnimi jadralskimi staži in izkušnjami. Ob suverenem skiperju dileme izginejo in ker imamo do starta več kot en dan časa, bo za trening obratov, trimanja jadrnice in jader kar nekaj časa.

1. dan, petek, 08.10.2010 Červar

Ob 19. uri se odvežemo in Black Magic ob rahli a rastoči burji zajadra proti severu s ciljem Lazaret, zaliv pri Debelem rtiču na sami meji med Slovenijo in Italijo. Predvidena razdalja do cilja 35 Nm. Plovba je prijetna, val je skromen in pod jadri lepo napredujemo. To me zavede, da ostanem v tankih hlačah, saj poletje še ni tako daleč nazaj. Kakšna zmota. Za nami je Novi Grad, mrak prižge luči v Umagu in svetilnik na Rt Savudrija dominantno nakazuje naš kurs. Burja se krepi in ko zajadramo mimo svetilnika je jasno, da bo treba obrniti bolj proti obali Portorož-Piran, kjer je val manjši in tudi burja zmernejša. Prva krajšava in krpa rolgenove sta že zdavnaj ukrotili nagib Black Magic. Vendar krmar v temni noči, ko se je Luna komaj začela debeliti, ne opazi vsake bele grive, ki se pripodi po morju in zadene premec v nepravem trenutku. Žrtev te vode sem tudi jaz, saj sedeč v tankih hlačah na palubi. Ob vinči začutim najprej prijetno, mokro toploto po zadnji plati in bedrih, morje ima okrog 20 *C, v burji pa prijetna idila kmalu zbledi v zaskrbljenost. Vendar mraza zaradi adrenalina ali morda brezizglednega položaja na robu palube Black Magic ne čutim, zato ne čutim potrebe, da bi se znebil hladne mokrote. Je pa to dobra šola za drugič.. Kako je že tisto o pripravi....? Veter in valovi nič ne popuščajo, ko za nami ostaneta Piran in Fiesa. Ura se približuje polnoči in ko jadramo mimo Izole se val umirja. V daljavi vidim močne luči, v katerih prepoznamo zasidrane ladje pred pristaniščem Koper. Ene se celo premikajo... Nočna plovba je zame bolj redka, zato se počutim nelagodno, pa tudi moje poznavanje tega dela Jadrana je pomanjkljivo. Burja in valovi se pod Debelim rtičem še bolj pomirijo. Za temo obale na Debelem rtiču samo izkušeno oko opazi rdeč svetilnik v mandraču Lazaret, ki je naš cilj in mesto za prenočevanje. Pot pelje skozi labirint v školjčišču v temni noči in plitvem morju. Z Milanom stojiva in oprezava za bojami v školjčišču ter z roko kaževa smer Srečotu za krmilom. Meni se zdi plovba v temi skozi labirint školjčišča prava pustolovščina. Upam, da skiper ve kaj dela. In resnično ve in zna. Ob piskanju alarma globinomera zagledamo valobran in vhod v mandrač Lazaret. Pripravimo privezne vrvi in podvojimo število bokobranov na desnem boku. Pristanek ob kratkem pomolu na bok poteče brez zapletov. Black Magic privežimo še z dvema špringoma. Ura je 1.00.

2. dan, sobota, 09.10.2010 Lazaret in Trst

Spim dobro in zbudimo se v vedro, jasno jutro, burja še piha, vendar smo v zavetju in uživamo v jutranjem soncu. Sedaj v dnevni svetlobi vidim koridorje v školjčišču, ki zapolnjuje skoraj polovico zaliva in ozko pot, ki smo jo ponoči našli med bojami povezanimi med seboj z vrvmi... Milan poskrbi za izdaten zajtrk, nastanejo prvi fotografski posnetki. Današnji cilj je pristanišče v Trstu. Na poti tja bomo malo preizkusili svoje jadralske sposobnosti in komunikacijo na jadrnici. Razdelimo si vloge in Srečko nas testira v pomorskih veščinah. Običajno nam vedno nekaj manjka, saj se komaj počasi vživljamo v to, da se smo na regati in ne na poletnem dopustu. Vendar gre vedno bolje... Pojadramo mimo dvorca Miramar. Na morju je že precej jadrnic, počasi se navajamo na gnečo, ki bo jutri med regato še mnogo večja. Ob 14. uri se privežemo na motorni čoln ob pomolu v pristanišču Trst. Kuhamo kosilo in jemo, ko nas z grožnjo prežene luški uradnik. Odvežemo se in odplujemo na drugo stran pristanišča, kjer srečamo jadrnico Trobentica s posadko, ki pristaja na bok. Tudi mi se privežemo na bok Trobentice. In na nas se priveže že naslednja jadrnica z avstrijsko zastavo pa naslednja nanjo.....Nastane paket 17-20 jadrnic. Pot na kopno poteka tako preko ograj in nazaj v nasprotni smeri. Takšnih paketov je v Trstu v času Barcolane ogromno, letos je sodelovalo 1880 jadrnic, in te prenočijo večinoma enako kot mi. Pod večer se napotimo po obali v centralni del pristanišča, kjer stojnice ponujajo in vabijo. Ogledujemo si maxi jadrnice, ki se šopirijo v svoji veličini in lepoti. Pogled na barke 20 do 30 m je res veličasten in spoštovanja vreden. Kako se slišijo in komunicirajo člani teama na premcu in krmi, ko se pa mi na Black Magic ne sporazumemo vedno na tistih par metrih... Prireditelj popestri večer z regato jadrnic tipa UFO v samem pristanišču. Več kot 10 jadrnic cca 9m se podi med bojami v pristanišču in v komaj kaj vetra. Neverjetno. Jadrnice drvijo kot surfi in se ob obratih na boji vratolomno nagibajo in v soju žarometov kažejo svoje kobilice. Tudi to je jadranje...spektakel. Sprehodimo se v noč po ulicah Trsta, ki so polne ljudi. Lokali so polni tako, da lahko dobiš mizo samo še zunaj na prostem, kjer pa burja in jesen že dokazujeta, da je poletje dokončno mimo. Hladen zrak tudi nas premaga, da ne vztrajamo ob poslušanju dobre glasbe na odprtem. Počasi se napotimo nazaj v pristanišče na Black Magic, Luka in Jurij še ostaneta v množici.

3. dan, nedelja 10.10.2010 Trst

Končno jutro in priprava na start 42. Barcolane. Zajtrkovanje mine kar mimogrede, okus hrane izpodrine skriti nemir pred startom. Jadrnice v paketu se brez povelja odvezujejo s pomola. Vse poteka z ležerno rutino in brez nervoze. Tudi mi na Black Magic, tretji s konca paketa smo kmalu na vrsti, da se odvežemo od sosede Trobentice. Jutro je sončno le zmerna burja kodra morsko gladino, ki je v pristanišču bolj ravna kot zunaj pred valobranom pristanišča v Trstu. Z motorjem počasi krožimo v pristanišču, pospravljamo bokobrane in privezne vrvi. Dvignemo glavno jadro in odpremo nekaj rolgenove, ugasnemo motor Black Magic usmerimo na regatno polje pred Trstom. Nismo prvi in tudi ne zadnji v množici jadrnic, ki se pripravljajo na start regate. Ker sem za krmilom, doživljam gnečo na morju še bolj intenzivno, saj jadrnice z različnimi hitrostmi in kurzi prihajajo od strani,spredaj, zadaj, brez pravega reda in v rastočem vetru je potrebno biti pozoren na promet in svoja jadra. Vsi si prizadevamo pred startom zavzeti ugodno pozicijo za čimboljši start. Najdem prostor brez plovil. Sedaj Srečko prevzame krmilo in obrnemo z vetrom. Usmerimo se proti startu v ostri orci, pa smo malo prehitri, ko pogledamo na uro. Popusti genovo in glavno jadro! Posadka ne presliši skiperja in Black Magic izgubi na hitrosti. V tem trenutku se nekje iz našega ozadja prikrade za nas ogromna jadrnica (Shining Umag) dolga čez 20 m močno nagnjena in z veliko hitrostjo preko 10 Kt. Vozi slalom med barkami pred seboj in se nam vsem odpelje preko ciljne črte. Pok topa naznani start regate in tudi mi smo že odprli vsa jadra, polno genovo in polno glavno jadro. Odlično startamo, saj smo v polju, kjer ni prevelike gneče. Malo popustimo obe jadri, saj burja prihaja bolj iz boka in tudi drsnika genove sta temu primerno bolj spredaj. Srečko je to že vse predvidel. Pred leti sem srečal znanega jadralca, ki mi je povedal, da je jadranje kakor šah, mnogo stvari moraš predvideti in pripraviti prej, ter izvesti, ko je pravi čas za to. Ima popolnoma prav. Sedaj poteka jadranje pri burji NE 10- 12 Kt, morje 2 v sončnem vremenu. Zapletamo se v lokalne dvoboje z jadrnicami pred seboj in smo občasno tudi uspešni, kljub temu da smo med manjšimi. V tej gneči je svoboda gibanja omejena in včasih jadra padejo in ohlapno zavisijo. Razlog je preprost: prehiti nas kakšna večja jadrnice, bolj redko, ali se mi približamo kakšni pred nami in zaidemo za trenutek v njene turbulence. Ta igra in taktične zamisli me vedno znova fascinirajo pri jadranju. Nedaleč pred nami opazim dvojambornico, ki se ji nikakor ne moremo približati. Tudi to ima svoj zakaj. Black Magic s svojimi 10 m v sicer zmernem valu premetava in meče iz smeri, njena teža in dolžina in tudi površina jader ne zagotavljajo stalno smer in energijo. Nasprotno so v takih pogojih v prednosti težje in daljše jadrnice, pri katerih je inercija vačja in zato smer bolj stalna in hitrost večja. To so pač zakonitosti velikih in malih... Sedaj je ura že 11, eno uro smo v regati in veter se počasi umirja, ostaja pa še val. Bližamo se gneči na obratu ob prvi boji blizu Debelega rtiča. V daljavi vidimo, da so najhitrejši že na obratu pred ciljem... Mi v pojemajočem vetru dohitimo gromozansko gnečo na obratu ob prvi boji. Gneča je res nepopisna, jadrnice se po polžje pomikajo v različnih smereh naprej. Toda kam naprej? Tudi mi na Black Magic mrzlično iščemo bojo na obratu, ki se skriva nekje spredaj. Jadrnice so na robu trčenja. Posadke hitijo po palubah z bokobranih in jih postavljajo na boke preko ograj, da preprečijo dotike z drugimi barkami. Tudi roke se zgrabijo za ograje drugih in tako preprečijo trde dotike. Tudi glasni: aqua, aqua je občasno slišat, ko popustijo živci ali zmanjka časa za preprečitev trčenja. Sredi te pisane druščine jadrnic različnih dolžin in tipov kraljuje dvojambornica, ki je prej nismo mogli dohiteti. Sedaj stoji v lahnem vetru in gladkem morju. Mi se v teh pogojih počasi plazimo naprej, ker smo lažji, manjši in izkoriščamo pogoje. Nekatere jadrnice stojijo in v svoji nemoči vklopijo motor, kar pri ostalih posadkah prikliče spontani: " Buuuuuaaa ". Da tudi to je jadranje na Barcolani. Nekdo na Black Magic opazi bojo na obratu in še drugi. Srečko usmeri jadrnico malo od vetra v liso morja brez bark. Jadrnica pospeši, ko smo vsi na boku v zavetrini. Še malo pa bomo mimo boje. Spet smo pridobili nekaj mest. Ta stranica ima veter v polkrmo in temu primerni trimamo jadra in barko z razporeditvijo teže. Veter popušča in polžje se pomikamo v smeri Miramar. Na WNW se v daljavi pojavlja temna črta na morski gladini- maestral, na obali pri Trstu in Miramar vidimo močno nagnjene jadrnice, ki hitijo proti cilju: burja. Dva posmeri različna vetrova se uničujeta na mestu, kjer smo mi. Zato se počasi premikamo. Tudi v teh pogojih potekajo mali dvoboji. Nekatere jadrnice se vozijo v nasprotni smeri, sicer bi stale. Tudi to je jadranje. Kako zelo poučno je sodelovati na regati. Tudi nam občasno zmanjka vetra v jadrih, pa nas iz apatije zbudi gromki glas skiperja: vsi na bok ! In zgodi se čudež. Sapica napolni ohlapna jadra in spet se pomaknemo naprej in pridobimo kakšno mesto. Spet ugibamo, kje je boja za drugi obrat in napenjamo oči. Sicer pa v šibkem vetru nimamo velike izbire in jadramo, kakor veter hoče, vendar vztrajno proti boji. Gneča jadrnic pred nami da slutiti, da se približujemo obratu. Veter malo obrne v desno in sedaj prihaja bolj iz polkrme, priložnost Black Magic za vožnjo s spinakerjem. Gneča med jadrnicami je nepopisna. Ker sem za krmilom, to čutim še posebej. Ko je tangun gori imam na trenutke občutek, da bomo z njim zadeli kakšno pripono sosednje jadrnice. Vse se srečno konča, vendar je prostorska stiska stalna in neskončno velika. Ob gromkih spodbudah delamo vsi v ekipi, vsak po svojih močeh. V šibkem vetru se pomikamo naprej v slalomu med konkurenti, ki jih dohitevamo in tudi prehitevamo. Dobro nam gre. Ko že mislimo, da si lahko malo oddahnemo, veter obrne in piha iz boka. Spinaker se podira, hitrost pada. Spinaker dol, zagrmi skiper, genovo ven. Fantje in Srečko garajo, jaz držim krmilo nelagodno in čakam, kam bo zapihal veter. Na srečo smo pobegnili drugim in imamo nekaj prostega morja in vetra. Jadramo z bočnim vetrom. Pa ne dolgo. Veter se spet obrne in glavno jadro počasi in samodejno prileze na druge uzde, genova ostane napeta na nasprotnih uzdah. Metuljček, zakričim. In res vozimo z glavnim jadrom in genovo na nasprotnih uzdah. Barka spet potegne in ubranimo se pred zasledovalci. Idila z metuljčkom ni trajnega življenja. Spet zapiha iz čiste krme: spinaker gor, pravi Srečko in spet fantje garajo, jaz s krmilom iščem polni spinaker in kurz proti cilju. Toda tudi ta postavitev jader nima trajne vrednosti, spet veter obrne in zgodba se ponovi. Ste jo že prebrali. Na cca 350m trikrat postavimo in podremo spinaker! Rezultat je pozitiven, prehiteli smo kar nekaj jadrnic. Vendar s tem zgodba še ni končana. Za konec veter obrne s spoštljivo močjo v čisto orco. Solidno nagnjeni drvimo proti cilju. Pred ciljno črto prihajajo druge jadrnice na prednostnih uzdah pravokotno na naš kurz. Srečko zgrabi za krmilo in se izogne jadrnicama s prednostjo, sočasno pa prehitimo slovensko Burjo 2 za polovico dolžine. Iz grl nam pobegne krik, ozadje katerega sem skušal opisati v tem prispevku. Ura je 16.27 in mi smo v cilju.

Uradni rezultati:

* Black Magic s skiperjem Srečko Škrlec in ekipo je med prijavljenimi 1880 in 1097 na startu v skupnem zasedla 650. mesto

* v razredu VI. ( 9,5-10,5 m )in 300 prijavljenimi in 219 v cilju zasedla 120. mesto

Zmagala je Esimit Europa 2 z rekordnim časom 58 minut. Black Magic je za enako razdaljo porabila 6,5 ur.......ja veliki in mali....

Zadovoljni z rezultatom in prijetnim druženjem smo se s cijla Barkolane usmerili proti že poznanem mandraču v Lazaret, kjer smo se poslovili od člana ekipe Dušana. Ostali smo pod motorjem nadaljevali pot domov proti Červarju. Veter - burja se je okrepil, zato smo ugasnili motor in z jadri in z ugodnim, bočnim vetrom kar drveli mimo Savudrije, Umaga, Novi Grada in se ob 23. uri privezali v Červarju. Skupaj smo preživeli lepo jadranje v ugodnem vremenu in prijetni družbi. Za se lahko rečem, da sem se spet nekaj naučil in doživel svojo prvo Barcolano.

Ta prispevek ni poročilo o regati je zapis mojega osebnega doživljanja moje prve Barcolane.

Zapisal in poslikal Božo Dajčar