|
Jadralni klub Odisej | |
|
|
|||
Regata "Proljetni Apostoli 2002"POROČILO Z UDELEŽBE ČLANOV ODISEJA NA REGATI "PROLJETNI APOSTOLI"(V tipkovnico dvoprstno vtipkal, v fotoaparat enoprsto poslikal Zlatko Matič)
Vse kaže, da se regata "Proljetni apostoli" trdno vpisala v koledar jadranj naega kuba. Močen veter, vreme, ki koleba med jugom, bonaco in burjo, sonce, dež, prijazni domačini... pa e kaken argument bi se nael, zakaj smo odrinili proti morju in jadrnicam. Morda je tudi ta zima bila takna, da smo sklenili čim prej pozabiti nanjo. Jadranje, sonce in morje pa je vsekakor pomagajo pri pozabljanju e tako hladne in dolge zime. Regata sicer tradicionalno sodi v konec marca, toda v prijavi je organizatorje prehitela Velikonočna Elanova regata, zato so to regato prestavili na termin takoj po Veliki noči. Tako smo se v začetku aprila proti morju podali Danilo Novakovič kot skipper in posadka v sestavi: Številčna posadka je bila sestavljena z namenom, da bi pri močnih vetrih omogočila izdatno breme na dvignjenem boku jadrnice... ali pa zgolj zaradi želje po jadranju. Na pot smo se podali v dveh skupinah. Jadranja željni in s tevilom dopustnikih dnevov neobremenjeni so na pot odrinili navsezgodaj, "bolj delovni" pa so se na pot podali popoldan. Pri izbiri poti smo sklenili, da bomo poskusili pot od Gračaca preko Knina in Drnia do Šibenika. Če je na poti od Plitvic do Gračaca bilo na voljo na desetine gostil iz katerih se je v nebeke viave dvigal vnoszbadajoči vonj jagenjčkov, je na poti od Gračaca do Šibenika bila v tem smislu prava pučava. Sodobni ja(g)njičarji smo se zato morali podat v dodaten lov za prvim obrokom na jadrnici. Treba je takoj povedati, da to pozivno regato organizatorji tejejo za "bussiness" regato. V skladu s tem je tudi nivo organizacije. Pri prevzemu bark se podrazumeva, da so barko temeljito pregledali in opremili z vsem, kar je na barki mora biti (nafta, voda, plin, rjuhe, skratka, ves inventar, stalni in "potroni"). Pri oddaji barke je veljalo enako. Organizatorji so verjeli, da je na barkah vse tako, kakor mora biti in dejansko niso pregledali ničesar, niti spinakerja ne, kar je pri oddaji bark skorajda pravilo. Na regati se je zbralo 17 jadrnic. Precej posadk je bilo slovenskih. Jadrnice so bile različnega tipa in velikosti (Elan 431, 38, 36, 333, Jeanneau, First...). Pisani množici je kot "uravnilovka" služila čudežna formula, ki do zadnjega hipa ni udeležencem dala vedeti, kakna je uvrstitev. Ravno zato je veljalo, da regata ni končana, ko je tisti pred nami el skozi cilj, ker je pri obračunu korigiranega časa tel porabljeni čas in ne uvrstitev. Kar zlahka se je zgodilo, da je nekdo, ki je bil daleč spredaj, po čudežnem delu računalnika pristal mnogo mest nižje.
Po prihodu na jadrnico je sledil svečani pozdrav ponosno se plapolajoči zastavi Jadralnega kluba Odisej in... potem e počitek in nabiranje moči za PRVI REGATNI DAN, ki je osvanil sončen, tih in miren. Odrinili smo proti startu, toda glej zlomka. Toplo sonce je naredilo svoje. Veter se je polegel. Edini veter, ki smo ga čutili, je bil tisti, ki so ga jadrnice ustvarjale same zaradi motornega pogona. Ker je pred nami bila dolg plov (Primoten - Žut), a vetra ni bilo, so organizatorji start prestavili v bližino otoka Žirje. Tam sitacija ni bila nič bolja in smo hrabro na motorni pogon pluli proti severu. Pod jugom Velikega Kornata je bil pripravljen start sedaj že močno skrajane rute.
Ta čas se je veter že nekoliko okrepil in vse je kazalo, da bomo etapo vsaj v enem delu prevozili na jadra. Start je bil uspeen in krenili smo proti Žutu. Veter je pihal tako, da smo se hitro pripravili na dvig spinakerja, toda glej zlomka: ko je spinaker že bil dvignjen in se je začel napihovati, se je podigač odpel in jadro je v vsej svoji lepoti pljusknilo v morje. Še sreča je bila, da ni prilo pod kobilico.
Jadro se je hitro znalo na palubi, toda kaj, ko je podigač bil visoko, na vrhu jamborja... Stolčka za dvig na jambor ni bilo. Zato smo poskusili z naramenicami improvizirati stol. Prvi se je za dvig na jambor prijavil Botjan. Ko smo ga dvignili do prvega križa, je z visokim glasom in izbuljenimi očmi začel vpiti "dol, dol, dol, dol....". Bilo je očitno, da pasovi niso blagodejno vplivali na njegovo mednožje. Nato je svoje bogatstvo tvegal Milan, toda pri tem si je pomagal z blazino. Veter je pihal skorajda v krmo, zato jadrnica ni bila pretirano nagnjena. Milana smo uspeno dvignili in nato srečno vrnili na palubo skupaj s koncem podigača spinakerja. Sedaj je navzgor vignil spinaker in nas poskual "odvleči" proti Žutu. Veter se je počasi začel dvigati in občasno (proti koncu plova) dosegel tudi tevilko 20. Brez izrazito močnega vetra jadrnica ni kazala posebne želje po hitrosti, zato smo ta plov končali na 12. mestu. Ves čas prvega dne smo ponosno kazali insignije kluba: zastava je veselo plapolala pod prvim križem, mi pa smo vsi bili oblečne v rumene vetrovke z Odisejevim logotipom, Tudi to je del dogajanja, kajti videli smo druge in... drugi so videli nas.
Marina Žut nas je pričakala pripravljena na jadralce in dežne kaplice, ki so se že slutile. Kljub temo smo "skočili" na vrh pogledati, kaj je novega na oni strani otoka. Nekaj minut občudovanja Proverse in Kornata je hitro minilo, dežne kaplje pa so nas opozorile, da je moda bolje kreniti pot restavracije, kjer so nas natakarji kmalu napadli s pladnji brodeta in polente. Na koncu je za posladek prila e prava, originalna dalmatinska... kremnita. Po klepetu in premlevanju taktike prvega dne smo se odpravili na počitek in nabiranje moči za DRUGI REGATNI DAN, ko je na vrsti bila vožnja do mesteca Sali na Dugem otoku. Start je bil ob dokaj močnem vetru.
Vetra je bilo toliko (krepko čez 20), da je celo naa jadrnica pokazala plovne zmogljivosti.
Na drugih jadrnicah so morali krajati jadra, naa pa je ponosno in pokončno plula proti cilju. Morda je k tamu pripomogel tudi izdaten balast na dvignjenem boku. Kljub dokaj močnem vetru, ki je pihal v krmo, so tudi ta dan spinakerji odigrlai svojo vlogo. Rasnici na ljubo, veter ni bil preveč stabilen in so posamezniki občasno imeli težave z obvladovanjem jadrnic.
Kakorkoli že, močen veter in mirna roka krmarja Milana so nas (po garakem delu računalnika) pripeljali na drugo mesto.
V Saliju so v zadnjem času naredili nekaj "jadralnih" sprememb. Na operativni obali so postavili muringe in privez na bok je prepovedan. Uredili so tudi nasprotno obalo, na kateri je vse nared za privez jadrnic: bitve (večdeset) in muringi so že na svojih mestih. Žal, vsa druga infrastruktura (kopenski dostop, kopalnice, straniča, koi za odpadke...) e čaka na postavitev. Za mestece smo dejansko predstavljali začetek turistične sezone. To nam je povedal tudi župan, ki nas je toplo pozdravil. Kot drugouvrčeni smo dobili pokal, ki ga je na krmar veselo kazal vsem naokoli. Pozdravila nas je tudi "Tovareća mužika", tradicionalna godba iz Salija. Sestavljajo jo tolkala in rogovi, na katere glasbeniki igrajo samo eno noto, vse drugo pa je ritem.
Ceremonialmojster je vodil skupino sem-ter-tja in tako zabavljal jadralce in domače. Ob vsem pa so najbolje uživali domači otroci, ki so nenehno tekali skorajda med nogami godcev. O pomembnosti dogodka priča tudi dejstvo, da je na Saliju bila tudi TV ekipa. ki je za redni program TV Zagreb posnela prispevek o regati. Pred jadrnicami se je zbrala tudi množica domačinov. Klapica je stoje v krog pela "sotto voce" tako lepo, da bi jih lahko posluali dolgo časa. A kaj, ko nas je nedaleč stran vabila večerja, glas želodcev pa je preglasil glas klape, ki je neoziraje na nas veselo pela naprej. Po predjedi (slane srdelice in tunina z zelenjavo) je sledila obilica tunine na žaru. Večerja se je kmalu prelevila v pravo veselico, ki je trajala e dolgo v noč. V veselici je "intenzivno" sodelovala tudi gostilna, ki je bila "namečena" zelo praktično, samo nekajdeset korakov od jadrnic. TRETJI REGATNI DAN nas je čakala pot od Salija do Tribunja. Plov je bil dokaj dolg in začeli smo ga dopoldne, ob močnem vetru, kije pihal s kontinenta.
Kar kmalu se je pokazala moč sonca in v naih jadrih je zavladala prava tiina. Rahel veter v krmo in sonce sta naredila svoje. Kar kmalu smo odvrgli vetrovke in sramežljivo sončnim žarkom nastavili nekaj od dolge zime izbledele kože.
Opoldanska bonaca se je prenehala, prebudil se je maestral in pognal nas proti Tribunju. Šibek veter in teža nae jadrnice sta pomagala pri tem, da smo gledali druge kako prihajajo za nami, gredo mimo nas in nam nato ponosno kažejo krmo. V skladu s tem je bila tudi uvrstitev tretjega dne: 9. mesto. V Tribunju so pomoli opremljeni z bitvami, toda muringov je bilo samo nekaj. Zato smo se privezali na bok. Kljub ne pretiranem tevilu jadrnic je zaradi taknega načina vezanja kmalu bil zapolnjen ves razpoložljivi prostor. V Tribunju so nam pripravili popolnoma "nemorsko" večerjo, golaž od divjačine: muflona, zajca in kuharjeve skrivnosti. V gostilni je za popestritev dogajanja poskrbela dvojica, ki je ubrano igrala na kitaro in pri tem pela pesmi, ki jim je večina prostnih pritegnila z veseljem.
V prijetnem vzduju je čas hitro mineval, polnoč je minila, mi pa smo zapustili že napol prazno gostilno in li nabirat moči za ČETRTI REGATNI DAN, ko je trebalo pripluti e do marine Kremik. Včasih so obveznosti močneje od želja po jadranju. Tega se je dobro zavedal Bojan, ki nas je to jutro moral zapustiti in je pot Ljubljane krenil sam, že navsezgodaj. Izučeni s prejnjimi dnevi, ko je sredi dneva na morje "pritisnila" bonaca in z dejstvom, da je pred večino udeležencev bila e dolga pot domov, so start premaknili na nekoliko bolj zgodnjo uro. Veter je bil dokaj močan in vse je kazalo, da bo treba hitro vleči vrvi in vihteti vinče. Start je bil na dokaj majhni dolžini startne linije. Kljub obilici morja naokoli, vpitja "vode, vode" ni manjkalo. Mi smo v tej gneči start uspeno prevozili in krenili proti Kremiku. Na tem plovu je bilo lepo vidno, kako veter hitro spreminja smer tako po kraku kakor tudi po času. Prvi, ki so li mimo Prvića, so dvignili spinakerje in potegnili proti jugivzhodu. Potem je veter nekoliko obrnil in je pihal nekoliko bolj z boka. Bilo je precej poskusov dviganja spinakerja, ki so se končali nerodno in klavrno. Bilo je prav žalostno (nekaterim prav veselo) gledati, kako jadrnica, ki je bila vtric, zaradi težav s spinakerjem in reevanja situacije zelo hitro zaostaja. Pri nas je obveljala ugotovitev, da je veter preveč z boka in zato bo spinaker tokrat počival. Temu v prid je bil dogodek tik pred ciljno črto, ko je mimo nas vignila jadrnica s spinakerjem. Po nenadnem sunku vetra z boka je jadrnico dobesedno odneslo v stran in posadka je imela obilico dela s pospravljanjem spinakerja. To je to posadko pri uvrstitvi stalo vsaj nekaj mest nižje, morda celo pet.
Po prihodu v marino je sledila invazija na tue. Poznalo se je, da smo bili željni tua in tople vode. Sledilo je zgodnje kosilo. Bilo je sicer napovedano za 14. uro, toda vsi smo plov končali zelo hitro in smo zato pohiteli s kosilom. Ob tej priliki je bila tudi objava končnih rezultatov. Zmagovalna je bila ekipa jadrnice Carpigno, ki je v varovanje v svojih vitrinah dobila prehodni pokal.
To je nov prehodni pokal. Namreč, dve leti nazaj je takratna zmagovalna ekipa nesla prehodni pokal domov, toda lani ga niso vrnili nazaj. Zato je lanskoletna zmagovalna ekipa ostala brez tega pokala. Zgodba se je andaljevala, prehodni pokal se ni vrnil, zato so letos organoizatorji naredili novega upajoč, da bo le-ta res krožil med zmagovalci naslednjih regat. Ker nas je čakala dolga pot domov, smo kmalu odrinili na pot. Ta dan je v Splitu bila nogometna tekma med Hajdukom in Dinamom. Svečano in navijako vzduje so kazali tevilni avtomobili, ki so okraeni z zastavami hiteli proti jugu in Splitu, nam v nasprotni smeri. Ubrali smo "Jadransko" varianto. Obvezni del te variante je gostilna v Permanih. Tudi tam nam niso delali prevelikih težav tako, da smo kmalu po deveti uri že bili doma. DAN POTEM smo premlevali vtise iz regate. Bilo jih je kar nekaj. Jadrnice: v regati so sodelovale različne jadrnice, ene lepe in hitre, duge malo manj lepe in malo manj hitre. Tudi jadra so bila različna, nekateri so meli ukrojena, drugi pa smo imeli jadra na navijanje. Različnost jadrnic je korigirala formula, ki naj bi upotevala različne plovne zmogljivosti in različna jadra. O pravičnosti tovrstnega početja je možno spregovoriti mnogo besed, toda to je edini način, da lahko primerjamo dosežke večjega tevila različnih jadrnic. V primeru nae jadrnice se je lepo pokazalo, da se odlično kosa z močnim vetrom. Letos smo imeli močan veter samo en dan in takrat smo bili drugi. Lani je močnega vetra bilo nekoliko več, pa smo se v celoti uvrstili na tretje mesto. Situacija je pri lahkih jadrnicah obratna: iblkeji je veter, "formula" bolj deluje v njihovo korist. Na dosežek je (upotevaje vse plove) sedmo mesto (tretje med E431). Z izidom smo in nismo zadovoljni. Pokazali smo, da tako težko jadrnico lahko uspeno pripeljemo do cilja. Če pa je veter ibek, je s takno jadrnico težko zmagovati. Organizacija: organizacija je na vrhunskem nivoju. Vse kaže, da organizator misli "nivo" udeležencev dvihniti e vije, o čem pričajo dogodki v Saliju in navzičnost TV snemalne ekipe v Saliju. Start in cilj: Na vseh startih in ciljih je linija bila med bojo in sodniko ladjico. Tako so odpadli vsi dvomi v to, kako bo nekdo prebral navodila in iz zemljevide točno ocenil pravo lego startne oz. ciljne črte. Prejnjih let so imeli označevanje časa starta z zastavicami, kar je v gneči jadrnic in majhni velikosti zastavic lahko slabo razumljivo. Zato so letos k temu dodali e zvočni signal. Druženje in družabno življenje: organizatorji so poskrbeli za zanimivosti ob regati (nastopi folklorne in vokalne skupine) ter dobro hrano. Ali bomo e li? Da, saj drugo leto ob tem času najbrž ne bo težava zbrati eno posadko. Zato, Primoten in Kremik, na svidenje ob letu osorej... Več o navtičnem klubu Primoten ter regati Proljetnih Apostola lahko preberete spletnih straneh navtičnega kluba Primoten: http://www.ncp.ims.hr/ |
|
|||
 |
Reportaža z regate "Proljetni Apostoli 2002" |  |
|
