Poročilo 10. regate J24 JK Odisej Izola, 23.3.2013

 

Lanskoletna obljuba, da bo 10. regata J-24 JK Odisej in društva Cleanport v Izoli primirno obeležena se je uresničila. Vsak udeleženec je prejel kratko majico z napisom «10. REGATA J-24 IZOLA, 2013«. Tudi pokali in medalje niso bili običajne oblike in standardnih materialov. Za 10. Regato so se izbrali stekleni pokali in pleksi prozorne medalje.

Podaljšana zima je dodala manjši dvom v dobro vreme na dan regate. Kar nekaj udeležencev me je klicalo ali bo na dan regate vreme ugodno. Vremenske karte sem spremljal že nekaj dni in kazalo je, da bo vreme zdržalo. Tokrat se nismo bali za kako ploho dežja in močnejši veter ampak skrbel nas je sneg in mraz. Izkazalo se je, da smo imeli srečo in je regata potekala ravno v nekajdnevnem zatišju med frontami mraza, dežja in snega.

Ekipe so se zbrale v Baru Hangar v marini Izola ob dogoveorjeni deveti uri zjutraj. Prošnje da se držimo dogovorjene devete ure iz razpisa so se vsi držali, zato smo lahko naredili sestanek krmarjev že takoj po kavici pred deseto uro in odpuli na regatno polje dovolj zgodaj. Popoldne je namreč kazalo na veterno zatišje, kar se je tudi uresničilo v zadnjem četrtem plovu, ko so zaostale posadke prispele v cilj na vetrni sapici.

Na kratko bi rezultate regate lahko opisali takole : Dvorni bar s krmarjem Samom Rebernikom je suvereno zmagal vse plove in zasedel prvo mesto. Prav tako suvereno drugi s tremi drugimi mesti in z enim prezgodnjim prečkanjem startne linije, ki ga niso opazili so bili LPKF z Boštjanom Podobnikom. Tretje mesto je osvojila ekipa 42 (mimorgrede 42 je odgovor na vprašanje o Vesolju, življenju in sploh vsem – iz Štoparskega vodnika po galaksiji Adamsa Douglasa – opremil poročevalec) z enim drugim, dvema tretjima in enim četrtim mestom. Ostale rezultati si lahko ogledate v tabeli.

Sama regata je potekala mirno brez večjih incidentov z nekaj prehitrimi starti posadk in neprednostnim oviranjem, za katero so se po protestu posadke odkupile z obratom.

Regate se je udeležilo 30 članov  JK Odisej in 10 nečlanov. Med nami so bila tudi 4 dekleta.  Zraven je bila še ekipa regatnega odbora iz Cleanporta skupaj z našim članom Ladom Brencetom. Na zakuski v piceriji Primavera se nam je še pridružil predsednik JK Odisej Milan Grad s soprogo Alenko. Tako nas je bilo skupaj na zakuski 46 oseb. Milan je s sabo je prinesel pokale in jih tudi razstavil še preden so posadke prišle v picerijo. Pogledi prihajajočih posadk so se radovedno in odobravajoče ozirale po razstavljenih nagradah.

Zakuska je bila organizirana s tremi hodi razrezanih pic in vsaka posadka je imela na razpolago eno naročilo pijače. Razpoloženje je bilo prešerno pijača je že bila na mizah in s pojedino smo začeli takoj po razdelitvi nagrad.

Zapisal in organiziral član regatnega odbora JK Odisej

Dejan Volk

Slike:

J24 10 regata 2013

Rezultati:

Regata:10. J24Odisej 2013Datum:23.3.2013Kraj:IZOLA
MESTOJADRNICAKRMARREG. ŠTEV.1.PLOV2.PLOV3.PLOV4.PLOVTOČKE
1DVORNI BARSamo Rebernik 1256 (4)11X113
3LPKFBoštjan Podobnik1261 (6)2OCS-X226
342Marko Marinček2103 (8)324X38
4ODISEJ MLADILuka Planinc1257 (0)7X43411
5LUPODejan Volk1255 (3)DNF-X55515
6SUŠCAStane Hrvat451 (1)638X716
7HSLLuka Renko1254 (2)48X6616
8DOBROVOLJCIJanko Lah1260 (5)5778X19
9NEUGNANCIBoris Smirnov2101 (7)869X923
PROTESTPROTESTPROTESTPROTEST
HITROST VETRA:6-10 VOZLOV
Regatni odbor:LESKOVAR BORIS  , BARUCA SIMON, RAKAR MATEJ, VLADIMIR BRENCE

Otvoritveni plov 2013

Zadar, 14. – 17.03.2013

Vsaka dobra zgodba ima svoj začetek. Tako, kot že vrsto let, jadralna sezona JK Odisej začne z “Otvoritvenim plovom”. Konec zime in prihod pomladi skušamo zaznamovati s prijetnim dogodkom, druženjem, vohanjem vonja morja, kuštranjem las in vsrkovanjem sočnih žarkov.

Letošnji Otvoritveni plov  ima svoj zametek v lanjskoletnem, za katerega je skupni sklep vseh udeležencev bil strnjen v besede “lepo je bilo, ob letu osorej”.

In tako je prišel marec. Upali smo, da se bo vreme držalo slovenskega imena tega meseca – sušec. Prav, piha lahko, sicer ne ravno orkansko (2011 je zaradi orkanskega vetra Otvoritveni plov odpadel) in naj bo le nekaj sonca.

Termin je bil nekako samoumevno določen: marec, ne takoj v začetku, ne med Velikonočnimi prazniki in ne med Odisejevo regato J24. Tako je bil določen datum.

Za ruto… Velja, da je postanek v Žmanu stalnica. En večer naj bi preživeli v Brguljah.

Odprave so se udeležile štiri posadke: iz Zadra Mira (Milan Grad), Al topo (Andrej Kosec) in Maja (Bojan Vnuk). Iz Biograda bo prišla še jadrnica La belle (Tone Zdovc), katere posadka se nam bo pridružila zvečer, v Brguljah.

Na Maji je praktično nekaj ur pred odhodom iz Ljubljane prišlo do spremembe v sestavi posadke: namesto Milice in Marcela Švaba se je odprave udeležil Adriano Švab. Člani posadke smo še bili Sonja in Andrej Planinc, Darja Virant in Zlatko Matič.

14.03.2013 do Zadra, 460km

Za četrtek, ko smo se odpravili na pot, je vremenska napoved bila prej smučarsko-zimska kot jadralno-spomladanska: sneg, nizke temperature in veter. Toda, za konec tedna je bilo napovedano sončno vreme. Želeli smo si, da bi bilo tako in smo si želeli, da bi vremenoslovci imeli prav.

Na pot smo se opravili v popoldanskih urah oziroma po koncu delovnega časa. Ko gremo proti Zadru, običajno “mahnemo” proti Črnomlju in naprej proti avtocestnem vozlišču Bosiljevo. Običajno…

Ko smo se v Ljubljani odpravili na pot, je naletaval, bolje rečeno padal sneg. Čez cestišče avtoceste je veter nosil tenko plast snega. Drevesa so že bila lepo, pravzaprav kar božično okrašena. Pogled na okolico in informacije, ki smo jih slišali od udeležencev odprave, ki so mahnili proti Črnomlju, so nas zlahka prepričal, da smo se odločili za nekoliko daljšo, a bolj varno pot: vseskozi po avtocesti. Odločitev je podkrepil pogled na nekaj avtomobilov, ki so ležali na brežinah ob avtocesti.

Otvoritveno2013-01

Pred mejnim prehodom Obrežje-Bregana je bila nekaj kilometrov dolga kolona. Namenili smo se čez Bregano oz Jesenice, čez meddržavni prehod. A glej ga zlomka, nepregledna in strnjena kolona na odstavnem pasu parkiranih tovrnjakov nam je zakrila pogled na odcep. Bilo je potrebno nekaj manevriranja in vožnje za nazaj, a smo se gneči  kljub prirpetljajem izognili.

Na hrvaških avtocestah so iz prometa urno izločali tovornjake. Na poti skozi Gorski kotar so plugi čistili cesto in je posipavali s soljo. Kljub temu, da je snega bilo dokaj malo, nizka temperatura (-4) in močan veter so zahtevali previdnost. Še posebej je bilo nevarno pri izhodih iz tunelov, kejr se je vlažno cestišče v hipu spremenilo v drsalnico.

Med večurno vožnjo smo se večkrat spomnili, da je pred leti vožnja od Ljubljane do Zadra trajala od jutra do poznega popoldneva.

Zir in restoran Macola so se zopet pokazali kot časevno in krajevno smotrn kraj za kratek postanek. A zares kratek, kajti želeli smo čim prej priti v Zadar. Imeli smo na umu, da je tunel Sveti Rok zaprt za ves promet, ravno tako tudi cesta čez Maslenički most. To je pomenilo kar nekaj dodatnih ovinkov in klancev.

Pred Svetim Rokom smo zapustili avtocesto in se zapeljali po “stari” cesti, skozi Gračac. Po Gračcu se je cesta začela spuščati. Čez ovinke in klančine je veter nosil sneg, kar je nam v avtu povzročalo precejšnjo mero nelagodja.

Srečno smo se spustili do Zatona Obrovačkog. Tu je na križišču gostilna Anita, ki je nekoč na poti iz Ljubljane proti Sukošanu bila tradicionalno mesto postanka. Pri tem smo se z nostalgijo spomnili pojmov jagenjček, odojek, domači kruh. Kljub naglici smo se za hipec ustavili in pri prijazni oštirki nabavili nekaj jagnjetine in en hlebec kruha.

Na križišču je počez bil parkiran policijski avto. Zavili smo okoli njega na desno, tako, kot veli kažipot “Zadar”. Pa nam je policaj pohupal. Na vprašanje “a je kaj narobe” nam je lepo razložil, da je Maslenički most zaprt, zato do Zadra moramo po drugi poti.

Zasneženo cestišče je bilo za nami. Odojek in kruh v avtu. Vino v prtljažniku, Vse je že dišalo po prijetnem večeru. Pred nami so bili dolgi ravni odseki stare ceste mimo Zemunika. Suha in skorajda popolnoma prazna cesta je omogočala še kar hitro vožnjo. Kmalu je pred nami bil Zadar.

Sledilo je nekaj vožnje po Zadarskih ulicah. Ko smo prispeli do marine je bila ura deset. V celoti smo za pot smo porabili pet ur in pol. A je to še vedno manj od osem ur, koliko so rabili tisti, ki so šli čez Črnomelj.

Počasi so se zbrale vse posadke. Nekaj ur pred in za polnočjo je minilo v “toženju” oziroma “hvaljenju” kako nam je na poti hudi bilo. Pa je verjetno vse to bilo le izgovor za nekaj druženja, sproščenega klepeta in praznjenja kozarcev.

Notranjost jadrnice je bila dokaj hladna in zaradi tega na občutek vlažna. Webasto se je trudi izboljšati vzdušje, a mu to noč ni pretirano šlo od rok. Zato so številne odeje prišle ravno prav.

15.03.2013 do Brgulj, 21 nm

Hladna noč ni skazila toplega vzdušja, ki smo ga čutili, ko smo iz notranjosti jadnice izstopili na soncem obsjano obalo. Opravili smo nekaj nakupov v bližji trgovinici in se nato napotili proti starem delu mesta. Grmički ob cesti in rožice na zelenici so nam pravili, da je tukaj pomlad že kar nekaj dni, ne glede na to, da smo včeraj vozili skozi snežni metež. V daljavi pa so bili lepo vidni pobeljeni vrhovi Velebita. A sonce je sijalo s pravo spomladansko vnemo.

Otvoritveno2013-02

Kot to tradicija veleva, najprej smo se napotili proti Zadarskem furumu, kjer smo med martinčkanjem zaužili kavo in rogljiček.

Otvoritveno2013-03

Nakupovanje na zadarski tržnici je vedno prijetno početje. Tržnica je lepo založena s svežo zelenjavo, ribarnica v bližini ponuja svežo ribo, pač tisto, kar so ribiči uspešno ujeli prejšnjo noč.

Otvoritveno2013-04Otvoritveno2013-05

Na tržnici sem z zanimanjem gledal kumkvat, južno sadje po velikosti podobno slivi, po zunanjosti pomaranči ali mandarini. Prijazna prodajalka je na vso moč hvalila čudovite lastnosti in me prepričala, naj zaužijem en kos. Še isti trentuek sem začutil da je to napaka, kar se je pozneje pokazalo za čisto resnico. Komaj sem se zadržal, da tisto, kar sem imel na ustih, a pogled na živahen in vesel obraz prodajalke me je prepirčal, naj potrpim in tisto one do konca pojem. Moji sotrpini – kot bi slutili kaj se dogaja – so mi “prijazno” prepustili celi kos. Zato sem pozneje precejšenj del dneva preležal v postelji, kajti od tega enega kosa kumkvata mi je bilo tako slabo, kot že dolgo ne.

Med tem, ko smo bili na tržnici, so na jadrnici popravili webasto. Tako smo za naslednjo noč “toplotno” bili nekoliko bolj pripravljeni. Vrnili smo se na jadrnico in odrinili. Zunaj nas je dočakala burjica. Pa ne samo burjica, kajti posamezni sunki so dosegali hitrost krepko čez 20 vozlov. Burja je jadrnico, ki je imela dokaj skrajšana jadra, uspešno potiskala proti Brguljam.

Tam je bočno že bila privezana jadrnica Mira. Privezali smo se takoj za njo. Na Miri je v teku bila kunzumacija pašte-in-fažola, ki smo se ji z veseljem pridružili. Tisto, kar je ostalo od včeraj kupljene jagnjetine z žara je lepo pasalo kot priboljšek.

Sledilo je nekaj gospodinjsko-kuhinjskega dela: čiščenje srdel, priprava mase za palačinke… A ker je še vedno bilo svetlo, smo se podali na raziskovalno sprehajanje in ogledovanje okolice. Eni levo, eni desno, eni navkreber…

Otvoritveno2013-06

Vas Brgulje je nekoliko odmaknjena od obale. Ob poti navkreber nam je pogled na bližjni gozd in v njemu podrta drevesa povedal, da je veter tukaj lahko zelo močan. Vasica je sicer spala zimski spanec. Na poteh ni bilo praktično nikogar.

Seveda, v to raziskovalno sprehajanje je sodil tudi obisk bifeja Janko, edinega odprtega lokala, nedaleč od pomola.

Večer je zaključila čudovita kombinacija sveže praženih sardelic, solate, palačinke, kozarec vina, mnogo sproščenega klepeta.

Na jadrnicah smo uživali prednosti priključka na električno omarico na obali: mraz z burjo hlajene noči je omililo brezhibno delovanje webasta, kaloriferja in podobnih preganjalcev nizke temperature.

16.03.2013 do Žmana, 21 nm

Če je prejšnji dan bil zimski, je današnji dan bil pravi spomladanski biser: sončno, vedro, brezvetje… in dokaj hladno. Ni kaj, vsaka sekunda popotovanja od Ljubljane do Zadra je takoj bila večkratno poplačana in vrnjena.

Zato smo dopoldan posvetili sprehodu ob obali. Bilo je očitno, da je kljub koledarskem datumu, pomlad tukaj že kar nekaj dni. Čisto, modrozeleno morje je kar vabilo, a temperatura 11°C je daleč od tiste, ki je vabljiva za kopanje.

Otvoritveno2013-07

V pesku v mandraču se je v bistem morju sončilo nekaj leščurjev. Tisti, ki smo jih tukaj videli, so prtlikavci v primerjavi s tistimi, več kot meter dolgimi, ki sem jih videval v svojih otroških letih.

Otvoritveno2013-08

Na travnikih ob morju je na več mest kar “na divje” rasla blitva. Kot so poznavalci povedali, bolj sočna, lepša in bolj zdrava kot tista na ljubljanskem trgu. Malo akcije in nekaj je bo še za v lonec…

Za jutranjo kavo smo se zbrali v bifejčku Janko. Zgovoren gostilničar nam je z veseljem pripravil pisano mešanico kav, espressov, cappucinov, macchiatov… Karkoli, da je le izgovor za klepet.

Otvoritveno2013-09

Počasi se je pomol praznil. Mi smo si pred izplutjem privoščili malico iz včeraj kupljenih špragljev. Prava spomladanska poslastica.

Plutje proti jugu je bilo pravi turistični užitek. Nikamor se ne mudi, nihče nas ne preganja. Zato je bilo užitkarsko-lagodno kar se da.

Pred nami je bil Zverinac. Pristali smo kar bočno na pomol. Ustavili smo se z namenom, da bi kupili nekaj oljčnega olja. Poiskali smo hišo ponudnika, s katerim smo bili domenjeni za kupčijo. Ključ v ključavnici vhodnih vrat nam je povedal, da ga ni doma. Sosed je povedal, da je to tako po zimi. Med poletjem se obnašajo “bolj samozaščitno” in hiše zares zaklepajo, a sedaj, ko so tukaj sami domači, pravzaprav se ni od koga čuvati.

Povprašali smo po morebitnem “nadomestnem” dobavitelju. Po nekaj  poizkusih končno se je pokazala možnost. Nekaj plastenk in nekaj kun je zamenjalo lastnika.

Otvoritveno2013-10

Sonce je prav prijetno grelo okolico. Nismo mogli kaj, da se ne bi “pomartinčkali” na klopeh ob obali. Tistih nekaj minutk sončenja nam je napolnilo akumulatorje in dvignilo veselje do življenja na še visoki nivo.

Odrinili smo naprej proti Žmanu, skozi Iški kanal. Termometer na palubi jadrnice je kazal 15°C. Sonce je počasi padalo proti obzorju. Ni več grelo tako močno kot pred kakšno urico. Še več, v pičle četrt ure nas je narahlo streslo in zamrazilo. Pogled na termometer je povedal, da se je v tako kratkem času temperatura spustila s +15 na +7°C!

Pristali smo v Žmanu. Lučica je bila polna, zato smo se vezali na bok Al Topa. Nekaj članov odprave je že sedelo v gostilni Kod Roka, a mi smo sklenili, da gremo na sprehod po Žmanu.

Mestece je bilo videti skoraj popolnoma zapuščeno. V samo nekaj hiš smo videli prižgane luči. Kljub prihajajoči pomladi je Žman očitno še vedno spal globoki zimski spanec.

Vrnili smo se do pristanišča in zavili v gostilno Roko. Pred nami je bila večerja, dogodek, na katerega smo se po tihem pripravljali kar nekaj dni v naprej. Oštirka Ksenija je za nas pripravila večerjo, kot smo je pričakovali: številne dobrote, ena boljša kot druga. Hrana je bila raznovrstna, vsaka jed odlična in pravzaprav bi bilo zelo težko povedati kaj iz seznama bi hoteli črtati. Dobrote na mizah so se kar vrstile. Kaj vse je bilo navajam kar v izvirniku.

  • Prvi hod:
    • kiflice sa sirom
    • kiflice sa paštetom od tune
    • pizza t            ijesto
    • ovčji sir
    • pršut
    • slane sardele
    • marinirani inčuni
    • hobotnica (sa krompirom) u salati
    • rakovice (pauk) u salati
    • pašteta od tunjevine
    • hobotnica s čičerikom
  • Drugi hod:
    • špageti sa škampima
    • crna rižota
  • Treći hod:
    • teleće šnicle u pašticadi
    • prilog od kuhanog povrća
  • Poslastice:
    • londonske štanglice
    • kolač od oraha i rogača
    • kremni kolač

Otvoritveno2013-11

Polnih želodcev smo se odpravili na počitek. Jugo, ki je pihal, je zibal jadrnice,  potiho žvižgal v priponah in brenkala po dvižnicah. Težko je povedati, ali je vse to bila uspavanka ali motnja spancu…

17.03.2013 do Zadra, 15 nm in do Ljubljane, 330 km

Zbudili smo se v sončno, a hladno jutro. Bližnji avtomobili so bili prekriti z ivjem. V gostilni so povedali, da je temperatura nekaj stopinj pod ničlo. V gostilni Roko smo se “jutranje” pogreli, s kavo in kolački, ki jih včeraj nismo resno ogrozili.

Vremenarji so za popoldne napovedovali orkansko jugo. Temu smo se hoteli izogniti. Močan jugo bi oviral plovbo, zaradi močnega vetra bi lahko bil zaprt tudi tunel Sveti Rok, kar bi lahko izdatno podaljšalo pot domov. Zato so vse jadrnice do devete ure že odrinile proti matičnem pristanišču.

Otvoritveno2013-12

Da bi se izognili jugu in nekoliko pridobili na višini, smo najprej pluli mimo Krknate in nato zavili naravnost proti Malom Ždrelcu. Kljub temu, da se zavedamo, da je Majin jambor nižji od mostu med Ugljanom in Pašmanom, občutek je vedno slab…

Zadar je bil pred nami. Sledil je postanek na črpalki in pristajanje ob močnem jugu, ki nam je delalo nekaj težav. Ker smo iz Žmana proti Zadru šli vsak svojo pot, je skupinski fotografski posnetek tokrat odpadel. Na hitro smo pospravili svojo prtljago in se podali na pot proti severu.

A hitro se je prebudila lahkota. Zato smo se ustavili v gostilni Fortuna v  Murvici donjoj. Polnih želodcev bomo lažje “preživeli” pot do doma.

Tik predno smo zapustili restoran je v restoran vstopila nasmejana posadka Mire. Očitno so bili enakega mnenja…

Sledila je nekaj urna vožnja proti domu. Pred nami so bili beli vrhovi Velebita. Veter in sneg tokrat nista ovirala prometa. Ko smo se skozi tunel Sveti Rok dvignili na kontinent, nas je tam dočakala prava zima: nebo je bilo temno in oblačno, travniki so bili zasneženi, ob robu cestišča pa kupi snega.

Otvoritveno2013-13

Ob letu osorej

Znova se je pokazalo, da nam vsem udeležencem spomladanski plov zares predstavlja spodbudo, pravzaprav nov začetek, pa ne samo jadralne sezone. Kljub snegu, mrazu in vetru sonce, ki nas je ogrelo, nam da vedeti,  da je – kljub vsem “zimskim” pridevnikom – zime konec. Misel na pomlad in poletje nam je vsem skupaj vlila veliko mero dobre volje in optimizma.

Zato smo si kar rekli: ob letu osorej!

Zapisal po svojih spominih
Zlatko Matič,
marca 2013

21. regata JK ODISEJ s krova »Black Magic«

Iz Červarja proti Zadru, pod nebesnim svodom ozvezdja Jadran (Mate Dolenc) se je pet članska amaterska ekipa pod vodstvom morskega volka Srečka Škrleca, ki je s številnimi že preplutimi regatami in morji vsesplošno priznana jadralska eminenca,  popeljala na regato -do skupne zmage.

Opremljeni z veliko dobre volje in potrebno količino jedače in pijače, smo izpluli v smeri Unij, ki so bile naš prvi cilj. V nočni vožnji preko Kvarnerja, smo v občudovanju nočnega neba, pa tudi v podpalubju podkožno, snovali tekmovalno strategijo pričakovanih jadralskih užitkov.  Po triurnem krepčilnem spancu, je drugi dan sledila nova jadralska etapa do Zadra, kjer smo vkrcali še zadnjega člana posadke, ki se je izkazal za šepetalca vetrov, Janez je bil namreč odgovoren za brezhibno napeta jadra.

V pričakovanju prvega regatnega plova se je nestrpnost stopnjevala. Vetrovi niso obetali posebno hitrega jadranja. V regatno polje smo pripluli v zadnjem hipu, kar je Srečkove glasilke drago stalo. Balastni del ekipe je z zadnjimi močmi zasedel položaj in že smo s šibkim vetrom zdrveli skozi štartno linijo. Naš strateg in kapitan je na lovorikah delnega rezultata  v prvem plovu mirno »zaspal« in s pivom v roki zašel v kurzu. Naivni medklic člana posadke, je z grozo »prebudil« našega kapitana z vprašanjem, »Srečo, pa kam mi gremo?!«, Škoda je bila že nepopravljiva. Prvo etapo smo tako zaključili na drugem mestu.  Da bi se nam kapetan odkupil, nas je zato v drugem in tudi v tretjem plovu popeljal do zmage. Poudariti je potrebno, da ni dela  opravil sam, pač pa celotna posadka,  zasluge nosita tudi krmarja Miro in Tomaž ter navsezadnje tudi ostro oko Janeza, ki je skrbel za pravilno napeta jadra. Prvi regatni dan se je zaključil na obali Dugega otoka, na obali mandrača Žman. Spoznavni večer je minil v senci kulinaričnih dobrot konobe Roko.

Drugi regatni dan, zbudili smo se v vetrovno jutro, v katerem je jugo napovedoval adrenalinsko jadranje. Regatni odbor je tudi ta dan vzdržal in izpolnil pričakovanja jadralskih zanesenjakov. Dva plova proge, sta bila speljana čez preliv med otočkom Krava in  Krknata, ob južnem rtu nas je strašila plitva voda in v ovinku čeri, kjer so visoki valovi ter vetrni sunki juga kazali svoje zobe. Pripetil se je tudi neljubi dogodek, saj je jadrnico enega izmed udeležencev  regate poljubilo morsko dno., kar je verjetno vplivalo na odločitev regatnega odbora, da po drugem plovu  zaključi regatni dan. Zanesenjaštvo posadke Black Magic se je zaradi adrenalina v krvi sproščalo še dolgo v noč, pri čemer smo z ubranim zborovskim petjem polepšali jesenski večer tudi prebivalcem vasice Žman, saj so milozvočne dalmatinske pesmi tudi brez aplavza publike uspavale tudi nas.

V tretji jadralski dan smo se prebudili z obžalovanjem učinkov pretekle noči. Po sprva skoraj popolnem brezvetrju smo začeli prvi plov  v rahlem maestralu.  Z barke smo nagnali še zadnje mačke prejšnje noči in se s ponovno  željo po dobrem rezultatu pognali v boj. Ponovno se je izkazal naš strateg in kapitan Srečo, ki je svojo staro lepotico spravil v neulovljiv tek. Pri obratu okoli boje, pa je zaradi vsesplošne neuigranosti posadke prišlo do napake pri dvigovanju špinakerja, kar nas je skoraj stalo prvega mesta, vsekakor pa dobršne mere sivih las. Po lovljenju zadnjih sapic vetra se je regatni dan zaključil. Preostanek dneva smo jadralsko zmatrane ude namakali v še toplem jadranskem morju, kar je povzročalo začudenje domačinov.

Regata se je izpela z zaključnim večerom v konobi Roko. Ponovno so nas presenetili z kulinaričnimi dobrotami in poskrbeli, da je bilo vzdušje v pričakovanju podelitve priznanj nepozabno.

Organizacija 21 jesenske regate jadralnega kluba Odisej je pohvale vredna, prav tako  je potrebno poudariti, da je naša ekipa tekmovala izven konkurence, saj so ostali udeleženci jadrali v monoklasi na tipskih jadrnicah Bavaria 32, kar pa ni vzelo žara posadki Black Magic v boju za zmago overall. Zahvalili bi se tudi ostalim udeležencem regate, saj smo se od njih lahko veliko naučili. V pričakovanju ponovnega lovljenja vetra v jadra vas pozdravljamo posadka Black Magic septembra 2012; Tomaž, Miro, Janez, Drago, Srečo in Tadeja.

Spisala: Tadeja Mancini

Vtisi z 21. jesenske regate JKO

September 2012

Ponovno, tradicionalno, kot vedno v septembru,  se je dogodila regata  JK ODISEJ  za prehodni pokal  v jadranju, v razredu monotip   in v razredu open.
Jadralo se je v  Srednjem kanalu  Zadarskega področja,  zaključne slovesnosti objava rezultatov in podelitev  priznanj  se je vršila v  vasici Žman.

Trije tekmovalni dnevi  od  23. do 25. sept  2012.  so nam postregli z  polno paleto izzivov regatiranja in druženja udeležencev, skupaj na 13 jadrnicah je tekmovalo preko 60 jadralk in jadralcev. Sojenje in tehnični del postavitve regatnega polja je v zadovoljstvo vseh zopet odlično  izvedel naš stari znanec, častni član kluba JKO,  Dragan Penjalov s pomočniki..

Kot omenjeno, so trije različni tekmovalni dnevi postregli z, naj poudarim, ruleto vetrov različnih jakosti in različnosti stanja morja.  Prvi uvodni dan prelep rahel jugo,  za uvajanje v drugi dan, ko nas je jugo z močjo tudi (ocenjeno) preko 30 Kn  primoral v primerno tehnično zahtevno plovbo,  zato pa je tretji dan postregel le z zelo rahlim maestralom, ki je za mnoge predstavljal problem obvladovanja vožnje s spinakerjem v minimalnih hitrostih plovbe.

Jadranje je potekalo v dveh tekmovalnih razredih.
V razredu monotip na jadrnicah Bavaria 32 se je pomerilo 12 ekip, tekmovali so za prehodni pokal JKO,  ki ga je osvojil  krmar Milan Grad s svojo posadko.
V odprtem razredu so tekmovale vse prijavljene jadrnice, kjer je izstopala Elan 33  s posadko, ki  sem jo vodil Srečko Škrlec.

Regata je zelo lepo uspela. Druženje in pogostitev v Žmanu je izzvenelo pozno ponoči v zadovoljstvu vseh udeležencev. Naj na koncu omenim, da je navkljub izredni tradiciji v JKO udeležba ekip (le 13 jadrnic) za mene osebno malo presenečenje. Rad bi, da vedno več lastnikov svojih plovil popestri številčnost udeležbe tudi v konkurenci odprtega razreda, ter da s kančkom inovativnosti  dodamo nove vsebine v naše jadralne aktivnosti.

Rezultate in podatke o 6 voženih etapah regate ter nekaj utrinkov si lahko ogledate v nadaljevanju:

[slideshow]

Pripravil: Srečko Škrlec

Poročilo z regate 7. Zejčkov memorial

3. junija je potekal 7. Zejčkov memorial na jadrnicah J24 v Izoli.  Regata se razvija v pravo JKO družinsko regato, saj se je vsako leto udeležuje več naših jadralcev s svojimi družinskimi člani in prijatelji različnih generacij. To pa ne pomeni, da regati upadata jadralski nivo in tekmovalni naboj. Nasprotno, nekateri mladi člani ekip so se v preteklosti kalili v pionirskih in mladinskih selekcijah slovenskih jadralskih klubov, sedaj pa svoje jadralsko znanje in tekmovalnost kažejo tudi na Zejčkovem memorialu in s tem dvigajo nivo in zanimivost tekmovanja.

Letošnjo regato so zaznamovale izjemno spremenljive vremenske razmere, v katerih regatni odbor ni imel lahkega dela. Kljub temu smo uspešno izpeljali vse štiri načrtovane plove, v katerih se je drugo leto zapored najbolje znašla ekipa člana JKO Andreja Gogale. Ostale rezultate in fotografije s podelitve si lahko ogledate v prilogi.

Se vidimo naslednje leto na 8. Zejčkovem memorialu.

Boštjan Podobnik

PrviDrugiTretji

REZULTATI:

JADRNICAŠT. JAD.1.
PLOV
2.
PLOV
3.
PLOV
4.
PLOV
TOČKESKIPPERČLAN JKO
BACK IN TIME117X416Andrej
Gogala
DA
OSAMLJENA
NEVARNOST
04318X8Elvis
Štemberger
DA
LPKF ZEJČKI2325X38Boštjan
Podobnik
DA
JUNIORJI67X17210Tadej
Mezek
DA
LUPO3248X410Dejan
Volk
DA
TOLAŽILNA
NAGRADA
76X62513Marko
Marinček
NE
POJALABANDA85536X13Natan
Osterman
DA
TAZADNJI58X86721Luka
Renko
DA
MARKO POLO4DNF 9 X99927Marko
Krebelj
DA

Regatni odbor: Boris Leskovar, Matej Rakar, Simon Baruca

Lana z BMW na 18. spomladanski regati

Zapis jadralke Lane z  18 . pomladanske  JKO regate, ki je potekala – vključno z prispetjem in povratkom na regatno polje – od 18.  do 24. maja 2012

Saj ne morem verjeti, da sta minila dva tedna od naših velikih podvigov na Srečkovi jadrnici.

Saj veste,  na poznani   Black magic woman   (BMW).

Ljubezen do jadranja sem odkrila pred 5-imi leti. Žal zaradi obveznosti ta ljubezen do današnjih dni ni bila izživeta. Ampak od tega tedna z mojo posadko in našo zmago na moji prvi regati se začenja pravo jadralsko življenje. Tako si pač jaz želim.

Lansko leto sem na Dunaju spoznala Sama. Bil je na obisku pri najinem skupnem prijatelju. Pogovarjali smo se tudi o jadranju. Samo je omenil, da sodeluje na regatah in sem ga  prosila, če bi se lahko tudi jaz udelezila katere. In tako sem pristala na Srečkovi jadrnici, kjer sem se počutila kot sneguljčica, a ne med palčki, temveč med velikani. Ladjica tako mala, mi pa tako veliki. Le kako bomo lahko preživeli teden dni. Jaz in štirje dečki. Lahko vam povem, da smo se imeli super. Bil je res prekrasen teden jadranja. Tudi vreme je poskrbelo, da smo doživeli zelo pestre situacije na ladji. Za nas začetnike je bil ta teden kar precej „adrenalinski“. In potem so tu še naše jadralske dogodivščine pod Srečkovo komando na ladji. Vsi že poznate, da pač med komando rad dvigne glas in če si začetnik, si seveda še malo neroden in tako se dogajajo situacije, ki sva jih v teku tedna z Lukom spremenila v smeh. Izgledalo je takole: krik Srečka, pogled k Luku in smeh. Pogosto sem se nasmejala do solz. Luka še zvečer ni imel miru. Vsakič, ko sem se spomnila na kakšno situacijo, me je popadel val smeha. Jaz se zelo rada smejem. Že v osnovni šoli sem zaradi smeha redno motila pouk. Tako je imel Srečko trojno  zaslugo. Poskrbel je za dobro voljo, sprejel tri začetnike na njegovo ladjo, nas mnogo naučil in hkrati vodil organizacijo regate. Temu pravimo v današnjem času multitasking. Torej vemo, da je Srečko zelo „uporaben“. Zadnji dan, ko smo se vračali v Červar, smo se 5 ur vozili v nevihti in dežju. Pogumno posadko sem pustila na dežju, sama sem pa uživala v salonu na suhem. Dečki so me varno pripeljali na cilj. Prisrčno sem se jim zahvalila.  Spremljevalna ladja je bila Srčna dama. Pod njeno palubo se razprostira udoben salon, kjer sta se Uroš in Bojan potegovala v igranju pokerja in kockanja. Prvi dan, ko smo se spoznali, sta kockala in tako je bilo ves teden.  Dobro, da sta samo ona dva kockala, ker drugače bi mislila, da bo to kombinacijski turnir v kockanju in jadranju. Prepričana sem, da bi bila posadka v tem primeru gladka zmagovalka. Vreme ne vpliva na njun igralski duh. Igra se v vseh vremenskih pogojih. Tudi ta posadka je pokazala, da zmore več stvari naenkrat. Občudovanja vredno. Ko smo se mi borili z vremenom v dežju, je njihova ladja vozila sama v smislu, nas nič ne preseneti.

Teden je hitro minil, moja velika modrica, ki sem jo staknila pri obratu na regati, ko me je zaradi trenutka nepazljivosti vrv od ograje zadržala, da nisem kot otvoritvena kopalka z zimskim oblačilom  izprobala temperaturo morja,  je že izginila. Samo sled vrvi od ograje na mojem stegnu je še zelo prisotna in me vsak dan spominja na zloglasen obrat. Tudi ta bo izginila, v pripovedovanjih bo seveda vedno živela. Vsi se radi pohvalimo, kakšni heroji smo bili v določenih situacijah, ali kakšne neumnosti smo počeli. Tako, sedaj pa zadosti.

Rada bi se še enkrat zahvalila vsem za prijetno druženje. Z veseljem se bom tudi v bodoče pridružila vašim srečanjem. Vesela bom tudi,  če bo koga zanesla pot na Dunaj, in se srečamo v mojem domačem kraju. Prisrčno vabljeni. Na Donavi je tudi več jadralnih klubov in možnost izposoje jadrnic. Tudi srečanje v tem smislu bi bilo zelo veselo.

Liebe Grüße aus Wien

Lana

Zapis nekega neugnanca z 18. majske regate JKO

18. spomladanska JKO regata na relaciji Lošinj-Rab

Regate se je tokrat udeležilo le šest jadrnic v regati ter betonska jadrnica »Sušca« Staneta Hrvata, ki je prevzela vlogo sodniške barke. S to jadrnico sem 20.5. pripotoval iz Pule-Veruda do Osorja, kjer sem prestopil na jadrnico »Allegro« Janeza Vrtačiča in s posadko Igor, Matija, Srečko in Janez nadaljeval našo pustolovščino. Z Allegrom so pripluli iz Punata do Lošinja in se v nedeljo brez mene (Skipper je Igor) udeležili prvega regatnega dne. Zaradi Bonace niso prispeli pravočasno na cilj.

V ponedeljek, ko smo prešli preko ožine v Lošinjski kanal, smo pri Nerezinah takoj štartali drugi plov. Prvič je na regati krmaril Matija. Veter »Jugo« se je iz začetnih 15 Kts polagoma jačal in smo morali krajšati za en ref. Žal smo se pri vetru nad 25 Kts malo prepozno odločili krajšati na drugi ref pa nas je že položilo. Pri tem je popustila pripona škote jadra in genovi se je razparal rob. Takoj smo vse skupaj pospravili in pognali motor. Bili smo v bližini rta Suhe pod Cresom. Hoteli smo pluti v zaliv Kolorat, vendar je jugo pritisnil na 40 Kts, in motor ni zmogel proti vetru. Obrnili smo nazaj proti Osorju in se uspešno skrili šele v zalivu Sonte. Na sidru smo počakali, da je orkanski Jugo z dežjem popustil in smo se proti večeru prebili do zaliva Kolorat. Privezali smo se na bojo (100Kun) in še pred nočjo popravili jadra.

Drugi udeleženci regate so ta dan uspeli prijadrati na cilj in so se pozno popoldne odpravili v Supetarsko Drago v marino. Drugi dan v torek smo se zgodaj odpravili proti Rabu in še pravočasno prispeli na štart tretjega plova. Zopet nam je nagajalo brezvetrje in s skrajno potrpežljivostjo smo dosegli cilj in se s tem plasirali na zadnje mesto. Dobili smo POLŽKA. Vsa flota je nato zapeljala do otoka Goli, do » Otoka brez milosti«, kot je zapisal obsojenec informbirojevec Dimitrij Žilevski v svoji knjigi. Tu smo si lahko ogledali razvaline nekdanjega zapora in z grenkim priokusom razmišljali o strahotnem trpljenju drugače mislečih ljudi.

Zvečer, ko smo že pozabili na Goli, nam je v marini v Supetarski Dragi ob dobri večerji predsednik Milan Grad razodel naše uvrstitve. Kot rečeno smo prejeli kolajno polžka. Zmagal pa je Škrlec, drugi je bil Najdič (nekdanji jadralec olimpijec v Muenchnu), tretji pa Kosec z Altopom. Mi Neugnanci smo res pravi neugnanci.

V sredo smo odpluli do Baške, ker pa je bila napovedana olujna Burja z dežjem, smo se privezali v Punatu. V četrtek je sijalo sonce in odpluli smo do Malinske. Na pol poti smo se morali v zaliv Vela Jana skriti pred močnim neurjem z NW vetrom >30 Kts. Kar prav nam je prišlo, da smo ob boku tam zasidrane jadrnice v miru kosili. Pozno popoldne smo se privezali v Malinski, ker pa smo zgodaj izpluli, nismo plačali priveza. Da je Goli morda zaradi velike sramote v ruševinah, pa tega ne bi pričakoval od nekdaj mondenega turističnega naselja »Haludovo«. Tudi v petek je pihala Burja do 30 Kts vendar je Janez suvereno pristal na svojem privezu v Punatu. Zopet smo doživeli prijeten jadralski dogodek, ki se nam bo vtisnil v spomin.

V celoti smo prepluli na relaciji: Punat, V.Lošinj, M.Lošinj, Osor, Kolorat, S.Draga, Goli, S. Draga, Baška, Punat, Malinska in Punat cirka 164 Nm.

\\FOTO ALBUM

Poročilo 9. regate J24 JK Odisej Izola, 21.4.2012

 9. tradicionalna marčevska regata J24 v Izoli se je letošnje leto izpeljala v aprilu. Menjava vodstva kluba v januarju in kasna rezevacija termina je zahtevala svoj davek. Vsi marčevski termini so bili že zasedeni in tako se je regata izvršila 21. aprila. Že pri rezervaciji regate se je porajal dvom v aprilsko vreme, ki se tudi letos ni iznevirilo kmetom in je po dolgotrajni suši  april le prinesel dolgo pričakovani dež.  V zadnjem tednu pred regato je kar obilo deževalo. Organizator je zaskrbljeno pregledoval vremenske napovedi in upal na ugodno napovad na dan regate. Na žalost so vremenarji napovedovali deževen konec tedna. Ostalo je le zaupanje v dobro Izolsko mikroklimo, ki se je že večkrat pokazala kot dober sopotnik nas jadralcev. In res, le nekaj dni prej se je v aladinovih napovedih za dan regate pojavila sončna luknja prav nad Izolo. V ostalih delih države pa bo deževalo.

Veselo novice sem posredoval vsem prijavljenim posadkam, da se pripravijo na lep pomladni dan in žgočo borbo. Interes za regato je bil velik saj se je prijavilo 10 posadk. Nažalost se je teden pred regato ugotovilo, da je le 9 jadrnic na razpolago in zadnji prijavljeni je bil izvzet od regate.  Vseh skupaj nas je bilo 39, od tega 27 čalnov JK Odisej in 12 nečlanov.

Zbrali smo se ob 9h v baru Hangar poleg marine Izola, kjer smo imeli ob dogovorjeni uri skiperski sestanek. Sestanek je sklical regatni sodnik Boris Leskovar in nam kot vsako leto v skladu s pravili predstavil navodila regate. Takoj po sestanku si je vsak krmar izžrebal svojo barko in priprave jadrnic so se lahko pričele.

Izplutje jadrnic je potekalo s pomočjo gumenjaka, ki je po dve in dve jadrnici povlekel iz marine ven. Le posadka Dvorni bar je odjadrala iz priveza brez pomoči gliserja. Zadnja pri izplutju je bila prav moja posadka Lupo, ker smo imeli zlom vijaka, ki drži škripčevja in škoto glavnega jadra. Simon član regatnega odbora CLeanporta je vijak hitro nadomestil z novim, edino malce daljši je bil od prejšnjega in nevarno štrlel iz buma. Dobro smo ga zavili z lepilnim trakom, in omilili morebitna boleča srečanja z glavo. Ksreči nam teh neprijetnosti ni bilo dano testirat.

Po izplutju smo imeli nekaj manj kot uro časa za ogrevanje in osvežitev spomina po zimskem jadralnem spancu.

Pihal je jugo jakosti od 8 do 12 vozlov. Pogoji za jadranje so bili idealni, plovi so si tekoče sledili in ob 14:30 smo imeli že vse štiri plove pod streho.

Start prvega plova je bil ob 11:44. Za dvakratno obplutje palice v približni dolžini pol NM smo potrebovali 25 minut. Prva je bila posadka  Dvorni bar s krmarjem Samom Rebernikom, druga je bila posadka Maksimalni s krmarjem Igorjem Simončičem in tretja je bila posadka LPKF s krmarjem Boštjanom Podobnikom.

GPS log prvega plova posadke Lupo

Naslednji plov je sledil že po 15 minutah. Rezultat drugega plova: 1. Posadka Maksimalni krmarja Igorja Simončiča. 2. Posadka Lupo krmarja Dejana Volka. 3. Posadka Dobrovoljci krmarja Janka Laha.

GPS log drugega plova posadke Lupo

Tretji plov se je začel malce razburljivo, ko je posadka LPKF prisila posadko Lupo, da je prekoračila startno linijo tik pred pričetkom regate. Za napako smo se odkupili in obkrožili okoli startne boje ter ponoveno startali. Ob pogledu na regatno barko je zastava X še vedno visela, kar je pomenilo, da so se tudi sami izsiljevalci ujeli v past. Vendar tega niso videli zato je posadka LPKF ostala brez uvrstitve v tretjem plovu.

V tem plovu smo bili priča tudi sumljivem obratu posadke Dvorni bar pri krmni boji. Čeprav je bila vidna razdalja precejšnja približno 6 do 7 dolžin barke smo bili prepričani, da so dotaknili bojo in uradno protestirali z zastavico. Posadka Dvorni bar ni videla protesta in je nadaljevala plov. Po končanem plovu smo vložili protest na jadrnico številka 1 posadke Dvorni bar z obrazložitvijo, da se je zgodil dotik boje pri zavetrnem obratu okoli boje.

GPS log tretjega plova posadke Lupo

Regata je ob ugodnem vetru zelo hitro potekala. V četrti plov smo startali že ob 13:52, le nekaj minut več kot dve uri od starta prvega plova. Regatni odbor je zaradi ugodnega vetra premaknil privetrno bojo že v tretjem plovu enako se je zgodilo v četrtem plovu. Regatna palica se je vsakič podaljšala za približno en kabel.

Start četrtega plova je bil uspešen za vse posadke brez prehitrega prečkanja startne linije. V cilj je prišla kot prva posadka Dvorni bar krmarja Sama Rebernika. Druga je bila posadka LPKF krmarja Boštjana  Podobnika in tretja je prispela v cilj posadka Maksimalni krmarja Igorja Simončiča.

GPS log četrtega plova posadke Lupo

Po zaključku plovov so me iz regatne barke opozorili  na podan protest ter naj se zglasim v pisarni za zeleno mizo. Za pričo dogodka sem poklical krmarja Luka Renka posadke Lure. Obravnavo je sodil Boris Leskovar. Predstavil sem moje videnje dogodka nakar je Luka podal svoj pogled iz druge perspektive. Samo Rebernik pa je predstavil njihov pristop pri obračanju na krmni boji in zagovarjal pravilen obhod boje brez dotika. Boris se je po kratkem posvetu z Vladimirjem Brencejem odločil, da protesta ne prizna, ker niti jaz niti Luka nisva bila v polju kjer bi neposredno videla dotik in je bila velika verjetnost, da  je boja malce bolj zanihala zaradi valov saj je v času dogodka pihal jugo s hitrostjo 12 vozlov.

Vsem ostalim se opravičujem za zakasnitev pri podelitvi pokalov in medalj. Verjamem pa, da je bila drugo uvrščena posadka Maksimalni v pričakovanju sodniške odločitve, saj bi ob diskvalifikaciji konkurenta zasedli prvo mesto.

Kljub protestu smo zaradi hitre izvedbe regate imeli še dovolj časa za podelitev na pomolu pred privezi jadrnic J24.

Poregatna zakuska je bila v pizzeriji Primavera Izola. Vzdušje je bilo na višku lep dan smo zaključili ob dobri pijači in jedači. Dogovor s picerijo ,da nosijo po 3 do 4 razrezane pice in si sami strežemo je bil na mestu, tako si je vsak lahko vzel svež kos pice ob vsakem novem hodu strežnega osebja. Če sem prav štel so bili štirje hodi pic, skupaj 14 velikih družinski pic in šle so v slast. Vreme v Izoli je zdržalo le iz notranjosti Slovenije so tožili po nalivih.

Zahvaljujem se Cleanport društvu za uspešno in profesionalno izpeljano regato. V regatnem odboru so sodelovali Cleanport ekipa: Boris Leskovar (sodnik), Simon Baruca, Matej Rakar in član JK Odisej Lado Brece

Zapisal in organiziral član regatnega odbora JK Odisej

Dejan Volk

PS

Vidimo se naslednje leto na 10. tradicionalni regati J24. Poskrbeli bomo, da bo primerno obeležena.

Hvala še enkrat vsem za čudovit regatni dan.

Slike:

9. regata J24 Izola


Rezultati:

Regata:Odisej 2012Datum:21.4.2012Kraj:IZOLA
MESTOJADRNICAKRMARREG. ŠTEV.1.PLOV2.PLOV3.PLOV4.PLOVTOČKE
1DVORNI BAR STSamo Rebernik451 (1)14X113
2MAKSIMALNIIgor Simončič 1256 (4)2123X5
3LPKFBoštjan Podobnik2103 (8)36ocs X211
4LUPODejan Volk2101 (7)5256X12
5TAZADNJILuka Renko1257 (0)45X4412
6DOBROVOLJCIJanko Lah1254 (2)6X36514
7Z VETROMMilan Grad1255 (3)7X73717
8NEUGNANCIBoris Smirnov1261 (6)8X87823
9POSADKADejan Spasovski1260 (5)99ocs X927
10
PROTESTPROTESTPROTESTPROTEST
HITROST VETRA:10-12 VOZLOV
Regatni odbor:LESKOVAR BORIS  , BARUCA SIMON, RAKAR MATEJ, VLADIMIR BRENCE

Otvoritveni plov 2012 – Zadar, Kornati

POTOPIS, MORJEPIS

Jadralni klub ODISEJ Ljubljana

OTVORITVENI PLOV ZADAR, KORNATI

15.3. – 18.3.2012

Predsednik JK Odisej Milan Grad je članom kluba 28. februarja poslal prijazno povabilo:

Pozdravljeni vsi Odisejevci!

Sonce je vsak dan močnejše in dan je tudi že zelo opazno daljši kot v začetku leta, ko sta nas mraz in burja stisnila v stanovanja na toplo. Torej je že čas za odhod na morje. Zato vas vabim na otvoritveni plov, ki ga organiziramo tudi letos v zadarskem akvatoriju. Odhod iz Ljubljane v četrtek popoldne po službi. Vkrcanje na barke zvečer v Zadru. Izplujemo pa v petek zjutraj 16. marca 2012 iz zadarskega pristanišča. Planiramo obiskati Dugi otok, Kornate in Žut, ali pa enostavno nastaviti jadra na veter in z njim pluti kamor nas bo pač neslo. Vmes je obvezen postanek v Žmanu pri Ksenji na lažji večerji. Zaključek pa je v nedeljo 18.marca 2012. Jadrnice z ogrevanjem vzamemo pri Draganu, Torete yachting, Elan Impression 384.

Tudi starejši, neaktivni člani kluba smo prejeli sporočilo. Z veseljem sem Milanu odgovoril in bil sprejet za člana njegove posadke.

Imeli smo vsega, kar si lahko srce poželi. Ni nam manjkalo žensk, pijače smo imeli pa viharjev tudi, z osemdesetimi morskimi miljami na uro. Ničesar več nismo potrebovali, merci – dosti o tem.

Bernhardt Kellermann, MORJE

Četrtek , 15.3.2012       Ljubljana – Zadar

V četrtek 15. marca me je Milan s svojo Alenko pobral v Ljubljani na Viču, naložili smo še Izija pred Hermesom. In že je šofer pisal potopis skozi Žužemberk do Črnomlja. Milan piše tako hitro, da bi kakšna neizkušena posadka potrebovala navisan.

SMS Lenki:
Žužemberk tukaj! Kmalu Črnomelj, kupiti jesti piti, pa naprej. LPJ

Lenka pošlje SMS:
Tukaj pa en jamarski pesjak. Zajebalo sem jo in ji zavalila en kamen u jamo. Poročam jutri o stanju. WUF   (Doma imamo kužko z imenom Lana)

Ustavili smo se za nabavo pri najboljšem sosedu. V Črnomlju sta nas čakala še dva člana posadke: Svetlana in Igor. Sedmi član posadke Bojan pa je bil že v Zadru. Nabava je potekala hitro in demokratično. Dekleti in Izi so šli na kavo, ostali trije fantje pa v trgovino. Skiper je postavljal vprašanje o željah in še pred odgovorom je bila zadeva že v vozičku. Odločno je nasprotoval nakupu zobne paste. Ali si naš skiper ne umiva zob, sem si mislil.

Tako se nismo prav dolgo zadrževali in brez postankov za kavo odbrzeli proti Zadru. Tehtni pogovori med Igorjem in Milanom o tiskarstvu niso kazali kurz proti recesiji. Ko pa je skiper predal volan boljši polovici, se je začela relaksacija imenovana Staropramen.

V marini Tankerkomerc nas je pričakala vesela družba: g. Dragan  Penjalov je poskrbel za pečenje, Bojan V. pa za črno. Bilo je dobro (dobro oboje: pečenje in vino), da smo si oblizovali prste.

Pogledali smo še v znamenito restavracijo Lungomare (500 m severozahodno od marine, pašticada!), pa so že pospravljali. Še natakarja smo spravili v blamago, ker je po telefonu priznal lastniku, da nas podi spat.

SMS Lenki:
Živjo! Mal pred deveto v Zadru. J izpod peke in druženje z ostalimi. Na večerjo v Lungomare, pa so že zaprli. Milan je z ženo Alenko. Spim v salonu. LPJ

Lenka pošlje SMS:
Jest pa spim z Lano skupi med filmom lupcki

Tako, da smo na barki še malo počakulali, popili še kakšno pivo, poslušali poročilo Franceta in zadovoljni odhajali spat. Jasno je, da sem pri pospravljanju razbil kozarec in prebudil pol barke.

Petek, 16. 3. 2012         Zadar – Sali – Katina (pri Mari)

Najlepša jutra so zjutraj. In v majhnih marinah so lepa jutra, ko se noč preveša v dan in je še topla voda v bojlerju v majhnem WCju, ki je edini že odprt. Po tuširanju in odlaganju je na vrsti kava. Takoj sem dobil družbo. Z Bojanom sva poskusila če mojster Jeger še sede za zobe.

SMS Lenki:
Haj! Ni piva, sonce je, ni Lenke in Lane. Vstal sem ob 6. uri, ker me je ščit. Zlatko te lepo pozdravlja. Jaz tudi. LPJ

Milan je odšel po poslih in nam naložil naloge: check-in ter socialne stike (prijava) z gospodično Nensi (poimenoval jo je z imenom na A, ki ga tu ne bom omenjal). Z Igorjem in Bojanom smo preverili barko, zapeljal sem Nensi in njeno prijateljico ter šel na obisk k Živanu, očetu prijatelja Davorja. Dom ostarelih je na lepem kraju, obisk je hitro minil.

SMS Davorju:
Ž! Sonce sije, morje je slano, Žuja je zakon. Oče je kul in komunikativen. Pogrešam tebe in … LPJ

Davor pošlje SMS:
Prnes kakšno Žujo ob štirih na Kodrovo.

Z ostalimi posadkami smo se dogovorili za srečanje v Saliju – Maritimo.

Odpluli smo zadnji, poslušali zadarske morske orgle, motorirali do Ždrelca, zapeljali pod mostom in ponovno dvignili jadra.

Ogrelo se je in postalo prijetno toplo. Nategnili smo genovo do konca, da je bila baza kot štrumpantl, popustili glavnjaka, premaknili karel, poravnali moštrine in bliskovito orcali proti Saliju in sedeli v senci, da je punce zeblo.

Skiper je za nekaj minut pustil, da sem peljal barko po laško in popustil genovo, da je dobila obliko ženskega bedra. In punce so bile zadovoljne, ker so sedele na soncu.

Pa sta bila pred nami dva otočka (nizek Mrtonjak, visoki Tukoščak) in dve motki v obeh preliv med otoki. Pa je prevzel krmilo, nas zapeljal v senco in direktno v Sali. Motor smo potem žgali na privezu v četverovezu, ker ga ni nihče ugasnil. Pivo v Maritimu je bilo mrzlo in konobarica mi je prodala še dva kozarca, pa čeprav mi je dva poklonila tudi Nensi.

Po načrtu smo se odpeljali skozi Velo Proverso k Mari na Katino.

Najprej smo pristali na jugozahodni strani, ker so v mandraču še stali opaži. Obnavljali so pomol. Pa skiperju ni bilo všeč, pa smo šli v mandrač, pa je priletela mlada Saljanka in nas ponovno spodila na zunanjo stran. Za večerja smo imeli brancine, ker prate v Črnomlju nismo dobili. Skiper pa tudi ni želel na lov na lignje, pa čeprav sem mu pokazal peškafonde.

Kaja pošlje SMS:
Ej ti mornar!  A velja u soboto za k Patriciji?

SMS Kaji:
Ej ljubica! A vam pošljem tisoč zvezdic, en liter morja in lupčkov, da jih noben ne bo mogu preštet? Itak! Pr men je en sam odgovor – JA. LP Janez Kornatski

Patricija pošlje SMS:
Ojla patricija tuki mene pa zanima a bi lahko drug teden v soboto pelu moje krčmarice k men na zabavo? J

SMS Patriciji:
Ljuba 3cija! Karkoli, kadarkoli, en velik JA zate. Janez te ma rat. En prisrčen objem z morja.

Patricija pošlje SMS:
Najlepša hvala J tudi tebi  en velik objem J

Sobota, 17. 3. 2012      Katina – Levrnaka – Sali

Prelepo sončno jutro. Najlepša jutra so zjutraj. Čudovite kave – brez sladkorja, z malo sladkorja in z veliko sladkorja. Pestro. Po Katini smo na hitro podpisali dokumente in odšli.

SMS Lenki  17.03.2012   10:34:
Ljuba Alenčica! Orcamo po Kornatih in je mraz. Mislim nate in te pogrešam. LPJ

Lenka pošlje SMS:
Haha, ni pire, ni jankota in midva spiva do budilke. Tuki je sonce in neskofe. Lupcke.

Jadranje po Kornatih, posebno če piha veter, je vedno čudovito.

Kar prehitro smo mimo Šila, Tovarnjaka pristali na Levrnaki. Mali pomol na zahodni strani zaliva je naš. Malo sprehoda, iskanje špargljev in postanek na terasi, medtem ko Izi pripravlja palačinke. Z marmelado ali pa z Nutelo, po izbiri prosim. Orcanje nazaj, pa skozi Malo Proverso, pa mimo Lavdar, pa mimo Salija, Krave in Krknate v Žman.

Morje, moje sinje morje!

Stojim na peščini, opazujem galebe nad gladino in se nasmiham tvoji modrini. Živ sem. Še vedno sem živ. Tudi morje v meni je živo; prelepo, razkošno skrivnostno morje.

Joža Horvat, MOLITEV PRED PLOVBO

Hejo, heja – večerja v Žmanu bo prišla, pa Franci, pa Bojan, pa Dragica, pa Gaja, pa …

Pri Kseniji je čudovito. Pestre predjedi, njami njami, vse je bilo dobro. Zlatko ima vse napisane po imenih. Pa simpatična družba – o še večkrat tako.

Aleš pošlje SMS:
Ziujo, LP iz Kalete u Sukosanu!

SMS Alešu:
Živjo iz Žmana na Dugem z Branko mojo novo pomladansko. LPJ

Aleš pošlje SMS:
Ti, tale pomladanska Branka, jeli ta od Mraka? Pa koje je to godiste, Simono zanima? Lepo se mejte, LP ales

Hvala Ksenja. Ugotovim, da se s Ksenjo poznava še iz moje mladosti, ko je bila še deklica. Še ena kratka noč, ne vem zakaj so vse noči na morju tako kratke?

Nedelja, 18. 3. 2012      Sali – Ždrijelac – Zadar – Ljubljana – Bled

Jutranja kava in sprehod po kraju mojih počitnic (počitnikovali smo pod šotorom na sosednjem otočku Krknata). Z Izijem modrujeva, kar nekaj časa, preden dobim družbo za kavo, saj je Izi ne pije. Tudi travarice so bile odlične. Tako, da je nadaljevanje rožnato. Izplutje zadnji dan je vedno malo žalostno. Pa saj, če se ne vrnemo domov, ne bomo več prišli. Torej, naj bo povratek prav tako vesel in navdušen, kot je bil prihod. Svetlana se mi je prijazno smejala, ko sem ji med plovbo pripovedoval vse mogoče.

Zadar – pristanek, pospravljanje, check out, vožnja.

SMS Lenki:
Mama prihajam domov in jočem od sreče. LPJ

Alenka pošlje SMS:
Hahaha, grabm po vrtu in je toplo! Lupcke

Hvalabogu, da imam takega skiperja in predsednika Milana. Vmes je ustavil še na eno pivo. Kul. Do Ljubljane nas je pripeljal ob 19. uri. Pa oči na peclje in proti domu. Na Bledu, kjer sem doma, mi je začela šepati navigacija. Težko sem našel domov, še težje razložil svoji Alenčici, kje sem se zgubil in kam zašel.

Ponedeljek, 19. 3. 2012 za zaključek

Prekleti ponedeljek. Utrujenost – pa saj, to smo želeli in čakali celo zimo.

Od sedmih do ene, so zarje rumene,
nad pcjem smo sključeni; vsi, fantje, možje in dekleta in žene,
od sedmih do ene že vsi smo izmučeni:
Pol treh, pol treh- spet puha nam meh!
Žareči pcji so nam v očeh, do osmih zvečer pcji, pcji v očeh.

A bad day on the water is better than a good day at work.

Bili so odlični dnevi.

Hvala Milan, hvala vsem!

Janez Golias

Na otvoritvenem plovu nas je uživalo 18 mornarjev, ljubiteljev morja in odlične družbe. Jadrali smo na treh barkah. Vreme, ki si ga nebi mogli izmisliti, nas je obdarilo s tremi sončnimi, vetrovnimi ravno prav in toplimi dnevi.

Ob letu osorej ponovno na vodi.

Otvoritveni plov 2012 Zadar, Kornati