Kategorija: Zajadraj z nami

Izsek iz posnetka Franja – Prelet

Prvi tradicionalni skupinski plov je v popolnosti uspel. Na šestih barkah je plulo 21 udeležencev začetnikov in malo boljl izkušenih, ki jih je vodilo šest izkušenih krmarjev jadralnega kluba Odisej. Udeleženci so bili navdušeni nad jadranjem in izkušnjo, ki so jo dobili na prelep ravnoprav vetroven junijski dan. Celo Eol je upošteval postopen začetniški nivo in je enakomerno dvigal jakost vetra od nekaj sramežljivih vozlov do naravnost idealnega maestrala 13 do 15 vozlov, ki se ga razveseli vsak izkušen jadralec. No, gremo lepo od začetka.

Ideja o skupnem plovu za začetnike se je porodila že jeseni na prednovoletnem srečanju jadralcev. Na srečanju smo se zelo lepo imeli, kjer nas je plesni učitelj Matjaž zelo veselo animiral. Ideja o plovu za začetniki se je rodila prav iz njegove vneme, da nas nauči vsaj nekaj plesnih korakov. Zakaj ne bi mi, jadralci naučili nekaj jadralskih spretnosti plesne navdušence. Beseda je dala besedo in smo šli v organizacijo z zavestjo, da bo večina jadrnic napolnjena s privženci plesa. Na veselje plesočih in v skrb organizatorjem jadranja je članica plesne skupine najavila poroko ki se bo odvila dan pred jadranjem. Velika udeležba plesacev je iz veselega razloga odpadla. Tako smo morali popolnit pol prosith mest preko oglaševanja na delovnih mestih in tudi na Facebooku. Z malce spodbude v delovnih kolektivih se je prijavilo dovolj sodelavcev skiperjev. Velja omeniti, da se je preko Facebooka prijavil tudi sedaj že novi član Fabricio iz Trsta.

Posadke smo popolnili s skiperji iz JK Odisej in se zbrali v nedeljo zjutraj v klubu Burja v marini Izola. Za prvič je bilo pričakovati nakj malega zmede, kdo bo pri kom jadral, vendar se je to hitro rešilo. Po kavicah in ostalih okrepčilih smo se zbrali ob 10:00 pred jadrnicami, kjer je Simon razdelil barke po posadkah. Sledilo je vkrcanje in krmarjeva razlaga posadkam kako se pripravi jadrnica. Jadra so spravljena pod palubo in jih je potrebno vsakič dvignit in na koncu plova pospravit v podpalubje. Jadrnica ima eno glavno jadro in dve prednji. Prednje jadro po imenu flok, ki je krajše in sega od premca do jamborja ter genova, ki je daljša od floka in sega precej nazaj preko linije jamborja. Krmarji posadk so se po svoji presoji odločili kdo bo dvignil flok ali genovo. Vedelo se je, da se bo popoldne veter okrepil in velika genova bi lahko bila v napoto. Za dopoldanski veter je bila čisto vredu.

Po namestitvi jader so se jadrnice, ene prej druge kasneje, podale s pomočjo izvenkrmnih motorjev po zaviti poti skozi marino na morje. Domenili smo se, da se počakamo pred izolsko marino dokler vse barčice ne izplujejo ven. Zbiranje je trajalo kake pol ure. Zaradi gneče v zalivu in podobnosti z ostalimi jadrnicami je bilo potrebno nejkaj telefonskih klicev, da smo bili prepričani, da smo vsi zunaj. Plov proti Piranu in Portorožu se je lahko pričel. Veter je že začel kazat novo smer iz burina preko severa v maestral. Ko so nekateri zadaj pri obali še jadrali s špini so jadrnice malce dalj od obale že jadrale z laško orco proti piranski punti, rtu Madona. Na slovenski obali so z rumenimi bojami označena priobalna zaščitena območja, tako da lep pogled na piransko punto iz bližine ni mogoč vsaj ne prez prekrška. Vsi smo se držali pravil za ohranitev narave in lepo odpluli naokoli mimo rumenih boj.

Foto Dejan – na levi strani slike je jadrnica Luke Renka

Takoj okoli punte se je prikazal Piran v svojem sijaju, mi smo nadaljevali proti Bernardinu kjer je bil postanek za kavico, pivo in ostale krepčilne napitke. Veter je pihal vzdolž piranske obale in smo malce cikcakali in lovili veter v pol krmo, da smo lahko učinkovito jadrali proti Bernardinu. Ker še nisem nikdar pristajal na Bernardinskem pomolu je bil potreben en mimoplov, da si ogledamo pogoje za pristanek. Maestral je lepo pihal stran od pomola in obetal lep privez brez vala in nabijanja na pomol. Vendar smo se ušteli. Z malce telovadbe smo kot prvi brez pomoči iz obale vezali na pomol in iskali primeren lokal za pijačo. Ves čas sem spremljal privezano jadrnico za vsak slučaj ali je dobro privezana in ne buta ob pomol. Kmalu za nami sta prišli še jadrnici Mira Kranjca in Milana Grada. Pomagali smo jim pri privezovanju bočno na pomol in kmalu doživeli prvo neugodno izkušnjo. Velike jahte, ki plujejo iz Portorožke marine ustvarijo tako velik val, da so naše lupinice začele poskakovat na valovih. Brez naših ročno, nožnih pomoči bi barke butale ob pomol. Pijača, ki smo jo na začetku naročli, kar naenkrat ni bila več užitek in počitek v senci lokala ampak boj za cele barke in tekanje od požirkov do krotenja valov. Na hitro smo popili, plačali in odpluli. Mogoče nam je bilo komaj takrat jasno zakaj je pomol prazen brez privezov. Preveč je izpostavljen valovanju prometa. Naslednjič bomo izbrali drugo lokacijo za kavico.

Po kavici nas je pot zanesla proti Seči vendar smo 500m pred obalo obrnili zaradi velikega števila kajtarjev. Vračanje nazaj na Piransko punto je zahtevalo natančno orco, maestral je sopihal ravno iz piranske punte v nas. Po nekaj prečenjih smo obpluli punto in zapluli proti Izoli. Čakala nas vožnja z vetrom v pol krmo in z veliko kroženji. Zaradi vala nismo dvigali špinakerja. Malo pred nami je do Izole prispela ekipa Elvisa Štembergerja, ki je nadaljevala z vadbo jadranja ob izolski obali. Nam se je bolj mudilo in smo kot prvi zavili v marino. Takoj za nami je prispela še ekipa Darka Misleja.

Vsi sodelujoči z moje barke so se strinjali, da je vajo potrebno ponoviti. Bilo je čudovito doživetje, nekaj predvsem novega. Pogled obale iz barke je povsem drugačen, kot če se voziš ali pešačiš po njej.

Udeleženci

Kot zanimivost si lahko pogledate animacijo na spodnji povezavi. Že nekaj let beležimo naše regate s pomočjo RaceQs programa in strežnika. Animacija je zelo zanimiva za analizo plova posebno po regatah, kjer več udeležencev beleži svoje plove.

Povezava na naš animiran plov od rta Madona do marine Izola.

Zapisal

Dejan Volk, Bilje junij 2017

Prilagam še nekaj izpovedi navdušencev iz ostalih bark ter opis plovov njihovih krmarjev. Sortirani so po prispelem času.

Krmar Milan Grad je zapisal

Pluli smo:

Izola, do Fijese s spinakerjem, potem pa mimo piranske punte cca 5m ob valobranu mimo Bernardina do skladišč soli, marina Portorož, Seča in od solin do Bernardina. Postanek in nekaj jahturin, ki so delale štalo z valovi. Potem pa do savudrijske obale, KOPANJE in nato nazaj mimo Pirana do Izole, nekaj stranic še pred marino in nato vplutje na privez. Sidro pa smo družno spustili v Primaveri. Domov prišel ob 22:00 uri.

Matjaž Brinovec član Milanove ekipe

Pozdravljeni,

najlepša hvala za včerajšnji čudovit dan s prijetno, zanimivo ter razburljivo izkušnjo. Predvsem tudi hvala odličnemu skiperju Milanu Gradu za zaupanje v naloge, ki nam jih je zadal, čeprav ga je skoraj kap, medtem, ko sem mu podajal njegov lastni ruksak na barko.

Bili smo odličen team, poln pozitivnih emocij glede na vse situacije, ki so se nam na poti dogajale. Zares je bilo lepo in poučno, iz lastnih izkušenj lahko povem, da sedaj na obe ušesi bolj “čutim”, kaj se okoli mene dogaja, to pa predvsem zaradi razloga, zaupanja naloge, upravljati barko v metulj položaju jader. Fokus na jadra, ob takem vetru in valovi je bil 101 %, kar me je tudi na koncu najbolj pozitivno utrudilo.   Tako izkušnjo predlagam vsakomur, ali novincu na barki ali tudi izkušenejšemu, da malo potrenira ta del jadranja in sem prepričan, da bi vsakomur prav prišlo.

Še malo “negativne” izkušnje, ki ni tako hudo kritična. Na začetku zbora mi je manjkalo spoznavanje vseh udeleženih na dogodku, jaz osebno sem jih samostojno že spoznal od prej, ostali, ki sem jih pripeljal jih niso uspeli spoznati.

To je pa to…hvala za zares super izkušnjo.

S spoštovanjem

Krmar Elvis Štemberger

Odlično je bilo. Tudi veter je bil ta pravi. Štartali smo kot zadnji, ker smo imeli en manjši problem z motorjem. Potem smo se kmalu po začetnih obratih napotili v smer Pirana in potem krožili po Piranskem zalivu, daleč proti hrvaški obali. Od tam pa nazaj po isti poti, bili smo prvi pred Izolo in tam smo uživali po super vetru. Ko se je nabralo nekaj naših bark, smo šli počasi noter. Vse je bilo super, doživeli smo marsikaj, začeli od nule, na koncu pa smo se menjavali na vseh pozicijah. Na začetku glavno in genova, potem spinaker, potem po močnejšem vetru spet klasika, tudi fejst smo divjali, koliko je pač šlo s to barko (ca. 7 vozlov). Videt je bilo, da so moji bili zelo navdušeni, vreme je tudi pripomoglo.

Foto Elvis

Franjo Antončič član posadke Mira Krajnca

Pozdravljeni

Imel sem se super, čimveč takšnih dogodkov. Skiper je lepo razložil, kar smo ga vprašali. Prvič sem bil zraven pri razpenjanju spinakerja,

lepo nam ga je tudi uspelo dvigniti, brez večjih zapletov, navodila so bila na mestu in tudi razlaga zakaj je tako.

Pogrešal sem kakšno malo regato, ampak to ni bil namen dogodka, tako da kdaj drugič.

Lep pozdrav, Franjo.

Foto Franjo – Jadrnica krmarja Milana Grada

Tadej Auer, član ekipe Milana Grada

Nedeljsko jadranje je bilo res super doživetje, hvala!

S hčerko sva okusila kar veliko prijemov jadranja in se veseliva še kakšnega dogodka. V naslednjih dneh bom tudi podal pristopno vlogo za članstvo v jadralnem klubu Odisej, da se bomo tako lažje povezovali v bodoče. Upam, da bom jadralsko in drugače prispeval k mozaiku kluba.

Jadrnice Mini-12 so izvrstna plovila za prvi stik z jadranjem. Zato smo 27. maja 2017 ogranizirali dogodek Zajadraj z nami na Kočevskem jezeru. Skupaj z izkušenimi člani JK Odiseja in začetniki se nas je zbralo 18.

Predstavitev jadrnice in osnovnih kontrol je opravil Štefan Žuna, Boštjan Podobnik pa je demonstriral osnovne manevre. Ker je potegnila burja, s precej močnimi sunki, smo na jadrih raje naredili krajšave. Začetniki so se ob spremljavi izkušenejših jadralcev v spremenljivih razmerah preizkusili na vodi.

Lepo vreme, dobra družba in prijetne razmere so poskrbeli za prijetno vzdušje. Dogodek bo udeležncem vsekakor ostal v lepem spominu, verjamem da bodo udeleženci nadaljevali z nabiranjem jadralskih izkušenj in jadralskim
izobraževanjem.

Več fotografij lahko pogledate v albumu. Slike sta prispevala  Saša Javorič in Miran Rebrec.
Vodja dogodka in poročilo: Andrej Gogala